Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kr (6.126-6.150)
- heksagonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- héler -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar ♪
- helikópter -ja m (ọ́) motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja ♪
- heliotróp -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom ♪
- hematologíja -e ž (ȋ) veda o krvi in krvnih boleznih ♪
- hematóm -a m (ọ̑) med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih ♪
- hematuríja -e ž (ȋ) med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija ♪
- hémbraj -te medm. (ẹ̑) nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi ♪
- hemo... prvi del zloženk nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin ♪
- hemofilíja -e ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo ♪
- hemoglobín -a m (ȋ) biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina ♪
- hemográm -a m (ȃ) med. zapis rezultata krvne preiskave ♪
- hemolíza -e ž (ȋ) med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize ♪
- hemoragíja -e ž (ȋ) med. izliv, iztekanje krvi iz žil, krvavitev ♪
- hemoroíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik ♪
- héna -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje ♪
- héncaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo! ♪
- hènt medm. (ȅ) star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo! ♪
- héntaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no! ♪
- hépati -am nedov. (ẹ̑) oglašati se z glasom hep: race po dvorišču hepajo vsak večer (M. Kranjec) ♪
- herbicíd -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi ♪
- hereditárnost -i ž (ȃ) biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti ♪
- herétičen -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko ♪
- herétičnost -i ž (ẹ́) rel. krivovernost: heretičnost nauka ♪
- herétik -a m (ẹ́) rel. krivoverec: cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik ♪
6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226