Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (6.126-6.150)



  1.      heksagonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
  2.      héler  -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar
  3.      helikópter  -ja m (ọ́) motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja
  4.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom
  5.      hematologíja  -e ž () veda o krvi in krvnih boleznih
  6.      hematóm  -a m (ọ̑) med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih
  7.      hematuríja  -e ž () med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija
  8.      hémbraj  -te medm. (ẹ̑) nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi
  9.      hemo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin
  10.      hemofilíja  -e ž () med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo
  11.      hemoglobín  -a m () biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina
  12.      hemográm  -a m () med. zapis rezultata krvne preiskave
  13.      hemolíza  -e ž () med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize
  14.      hemoragíja  -e ž () med. izliv, iztekanje krvi iz žil, krvavitev
  15.      hemoroíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik
  16.      héna  -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje
  17.      héncaj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo!
  18.      hènt  medm. () star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo!
  19.      héntaj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no!
  20.      hépati  -am nedov. (ẹ̑) oglašati se z glasom hep: race po dvorišču hepajo vsak večer (M. Kranjec)
  21.      herbicíd  -a m () agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi
  22.      hereditárnost  -i ž () biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti
  23.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
  24.      herétičnost  -i ž (ẹ́) rel. krivovernost: heretičnost nauka
  25.      herétik  -a m (ẹ́) rel. krivoverec: cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik

   6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA