Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (6.101-6.125)


  1.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki ♪
  2.      hájkati  -am nedov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih ♪
  3.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala ♪
  4.      hálda  -e ž (ȃ) žarg., mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino ♪
  5.      hálf  -a m (ȃ) žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half ♪
  6.      halkopirít  -a m (ȋ) min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita ♪
  7.      haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu ♪
  8.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
  9.      hámburger 2 -ja m (ȃ) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja ♪
  10.      handicapírati  tudi hendikepírati -am [hendikep-] dov. in nedov. (ȋ) publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: bolezen ga je handicapirala; vsakega sobesednika že vnaprej handicapira z oznako »birokrat« ♪
  11.      hándžar  -ja m (ȃ) v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom ♪
  12.      hanóvrski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice ♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje ♪
  13.      haploíden  -dna -o prid. (ȋ) biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica ♪
  14.      hàrdún  medm. (ȁ-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni ♪
  15.      háriš  in haríš -a m (ȃ; í) redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša ♪
  16.      harlekín  -a m (ȋ) šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina ♪
  17.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
  18.      harpúnar  -ja m (ȗ) kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem ♪
  19.      háusbál  -a [hau̯s-] m (ȃ-ȃ) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu ♪
  20.      havánec  -nca m (ȃ) vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna ♪
  21.      hávba  -e ž (ȃ) 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega ♪
  22.      hávbica  -e ž (ȃ) voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic ♪
  23.      hávelok  -a m (ȃ) nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku ♪
  24.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
  25.      héc  -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA