Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (6.085-6.109)



  1.      gubíti  -ím nedov. ( í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa gubèč -éča -e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki
  2.      gúg  -a m () šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug
  3.      gúgati  -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodilanavt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
  4.      gúmb  -a m () predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
  5.      gúmbek  -bka m () manjšalnica od gumb: bluza s steklenimi gumbki / pritisnil je na gumbek in pokrovček je odskočil
  6.      gúmenski  -a -o [mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na gumno: gumenska vrata / bil je ves pokrit s plevami in gumenskim prahom
  7.      gúmiarábikum  -a m (-ā) teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo
  8.      gúmijevka  -e ž () kratka gumijasta palica, ki jo imajo miličniki in policaji: udariti z gumijevko
  9.      gumírati  -am nedov. in dov. () 1. prekrivati ali prepajati z gumo: gumirati cev, tkanino 2. mazati z lepilom: gumirati robove pisemskih ovitkov; gumirati znamke ◊ tisk. gumirati ofsetno ploščo zaščititi jo z vodno raztopino gumiarabikuma gumíran -a -o: gumiran dežni plašč; šotor iz gumiranega platna
  10.      guvernêr  -ja m () 1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev 2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju 3. predstojnik emisijske banke: na tiskovni konferenci je govoril guverner Narodne banke
  11.      gvanín  in guanín -a [gva-] m () kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina
  12.      gváš  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika
  13.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
  14.      hába  -e ž (á) nar. koroško perut, krilo: ptica je zafrfotala s habami
  15.      ha-čì  medm. () posnema glas pri kihanju: krepko kihne: ha-či
  16.      hád  -a m () v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje
  17.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki
  18.      hájkati  -am nedov. () med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
  19.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala
  20.      hálda  -e ž () žarg., mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino
  21.      hálf  -a m () žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half
  22.      halkopirít  -a m () min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita
  23.      haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu
  24.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
  25.      hámburger 2 -ja m () zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja

   5.960 5.985 6.010 6.035 6.060 6.085 6.110 6.135 6.160 6.185  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA