Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (601-625)


  1.      krivénčast  -a -o prid. (ẹ̄) večkrat nekoliko ukrivljen: krivenčaste korenine; tanko krivenčasto deblo / krivenčast gaber / krivenčasta rast / krivenčaste črke // ekspr. kriv, neraven: krivenčaste noge / krivenčast človek ♪
  2.      krivénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar krivenči drevo / krivenčiti ustnice; kar naprej se krivenči // redko pačiti, potvarjati: skušal je krivenčiti dejstvo ♪
  3.      krivíca  -e ž (í) 1. dejanje, ki koga prizadene in je v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: storil mu je hudo, veliko krivico / vsaka krivica ga boli, prizadene / popraviti, poravnati krivico // kar je v nasprotju s takšnimi vrednotami: spoznati pravico in krivico / krivica se mu dela, godi / po krivici mu očitajo 2. star. krivda: brez krivice ste ♪
  4.      krivíčen  -čna -o prid., krivíčnejši (ȋ) nanašajoč se na krivico: krivična kazen, obsodba; takšno ravnanje je krivično / krivičen človek; krivičen je do njega / star. izročiti je moral vse krivično blago nepošteno pridobljeno blago krivíčno prisl.: krivično soditi ♪
  5.      krivíčnež  -a m (ȋ) redko krivičen človek: lakomnež in krivičnež ♪
  6.      krivíčnik  -a m (ȋ) knjiž. krivičen človek: bil je skopuh in krivičnik / pravičniki in krivičniki ♪
  7.      krivíčnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost krivičnega: občutiti krivičnost družbe / njegova krivičnost ga je prizadela ♪
  8.      krivílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) delavec, ki krivi železne palice: varilci in krivilci ♪
  9.      krivílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se rabi za krivljenje: krivilne klešče; različno krivilno orodje ♪
  10.      krivína  -e ž (í) 1. lastnost krive črte, linije česa: izračunati, povečati krivino; skušali so izravnati krivino reke; krivina pobočja je zelo velika / pri teku je delal krivine 2. del česa, ki ima krivo linijo: zavozil je v krivino / krivina sank / čoln s krivinami na koncih ◊ anat. mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; velika krivina izbočeni del želodca, ki je obrnjen na levo in navzdol; geom. druga krivina količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo; prva krivina količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo ♪
  11.      krivínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krivino: krivinske spremembe ◊ geom. krivinski krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega; krivinski polmer polmer krivinskega kroga ♪
  12.      krivíti  -ím nedov., krívljen tudi krivljèn (ȋ í) 1. dajati čemu krivo obliko: skušal je kriviti palico; letev se krivi pod njegovo težo / kriviti les, pločevino, železo // ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: privzdigoval je obrvi in krivil ustnice / skrbi ga krivijo; krivi se od bolečine, smeha; krivil se je pod težkim bremenom / vihar krivi drevesa ∙ ekspr. sedaj mu ni treba več kriviti hrbta pred njim ubogati ga; biti poslušen, pokoren 2. delati, imeti koga za krivega česa; dolžiti: krivili so ga nesreče; kriviti koga za nesrečo / krivili so ga zaradi izgube denarja ♪
  13.      krívka  -e ž (ȋ) ženska, ki je povzročila kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: ugotoviti, kaznovati krivko ♪
  14.      krívljenje  tudi krivljênje -a s (ȋ; é) glagolnik od kriviti: krivljenje lesa, železa / krivljenje in zvijanje rok in nog ♪
  15.      krivo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kriv: krivočrten, krivonog; krivoprisežnik, krivoverski ♪
  16.      krivočŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na krivo črto: krivočrtni lik / krivočrtno gibanje ♪
  17.      krivogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. škilast: krivogleda ženska / krivogledo mežikanje ♪
  18.      krivokljún  -a m (ȗ) ptica pevka s kljunom, katerega konici se križata: šoja in krivokljun ♪
  19.      krivokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ki ima kriv kljun: krivokljun ptič ♦ zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea ♪
  20.      krivolòv  -óva m (ȍ ọ̄) jur. lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja: kazen za krivolov ♪
  21.      krivolóvec  -vca m (ọ̑) jur. kdor se ukvarja s krivolovstvom: preganjati krivolovce ♪
  22.      krivolóvstvo  -a s (ọ̑) jur. lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja: obsojen je bil zaradi krivolovstva ♪
  23.      krivonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima krive noge: bil je majhen in krivonog ♪
  24.      krivonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kriv nos: bradat in krivonos starec / krivonoso glavo je pomolil skozi vrata ♪
  25.      krivonósec  -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima kriv nos: krivonosec z dolgimi lasmi ♪

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA