Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (5.360-5.384)



  1.      etatízem  -zma m () sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma
  2.      éter 2 étra m (ẹ́) 1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje: gibanje Zemlje po etru ∙ publ. poslati sporočilo v eter, po etru po radiu 2. pesn. zrak, ozračje: jesenski veter nosi listje v eter; v sinjem etru kroži letalo
  3.      eternít  -a m () zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom
  4.      étika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. etičnost: etika takega ravnanja
  5.      etiologíja  -e ž () veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost
  6.      étos  -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos
  7.      evakuácija  -e ž (á) preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: organizirati, voditi evakuacijo; evakuacija ranjencev, družin, vojske; evakuacija živine iz okužene vasi; zapleniti dokumente, ki so bili pripravljeni za evakuacijo; rok za evakuacijo je bil kratek / evakuacija zasedenega ozemlja // knjiž. odstranitev, izpraznitev: evakuacija gnoja iz ognojka; evakuacija plina iz posode
  8.      evalvácija  -e ž (á) knjiž. ocenitev, ovrednotenje: kritika je opozorila na nekritično evalvacijo rezultatov testiranja
  9.      evangeličàn  in evangeličán -ána m ( á; ) protestant: prebivalci pokrajine so po veri večinoma evangeličani
  10.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
  11.      eventuálen  -lna -o prid. () po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov; morebiten, možen: kriti eventualne izgube; eventualne pritožbe pošljite na ta naslov ◊ jur. eventualni naklep naklep, pri katerem storilec ne želi posledice kaznivega dejanja, jo pa predvideva in vanjo privoli eventuálno prisl.: posodil bi ti lahko sto dinarjev, eventualno tudi dvesto
  12.      evgéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na evgeniko: evgenični ukrepi za zdrav rod / evgenično raziskovanje
  13.      evharistíja  -e ž () rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija
  14.      evidentíranje  -a s () glagolnik od evidentirati: evidentiranje procesov v gospodarstvu omogoča pravočasne ukrepe
  15.      evipán  -a m () med. narkotično sredstvo za kratkotrajno omamo: vbrizgati bolniku evipan
  16.      evkalípt  in evkalíptus -a m () visoko drevo z veliko krošnjo, po izvoru iz Avstralije: debla, krošnje evkaliptov
  17.      evolúta  -e ž () geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje
  18.      evolvénta  -e ž (ẹ̑) geom. krivulja, ki pravokotno seka tangente kake krivulje
  19.      evropeizácija  -e ž (á) prilagajanje evropskemu načinu življenja in mišljenja: začela se je evropeizacija dežele; proces evropeizacije / takrat se je začela evropeizacija slovenskega gledališča
  20.      ezotêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja
  21.      fábijec  -jca m (á) pristaš fabianizma: spori med fabijci in socialnimi demokrati
  22.      fábrika  in fabríka -e ž (á; ) pog. tovarna: delati v fabriki; v kraju je veliko fabrik z visokimi dimniki / ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike / ekspr. celo fabriko ima na svoji strani vse ljudi, ki tam delajo
  23.      fabulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena
  24.      fabulírati  -am nedov. () knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje
  25.      fácies  -a m (ā) geol. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti usedlin na kakem kraju: kontinentalni, morski facies

   5.235 5.260 5.285 5.310 5.335 5.360 5.385 5.410 5.435 5.460  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA