Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (5.301-5.325)



  1.      energíja  -e ž () 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije
  2.      enfánt terríble  enfánt terríbla [anfan teribl] m (-) knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj: enfant terrible sodobne ameriške dramatike
  3.      enigmátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. skrivnosten, nenavaden: kakšno stališče je zavzel on v tem čudnem in enigmatičnem sporu
  4.      enjambement  -a [anžambmá -ja] m () lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente
  5.      enobé  -ja m, tudi neskl. (ẹ̑) pog., kratica narodnoosvobodilni boj (jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno): ima odlikovanja iz enobeja [NOB]
  6.      ênodnéven  -vna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. ki traja en dan: ali bo izlet enodneven ali dvodneven / enodnevni zaslužek zaslužek od dela enega dneva 2. star en dan: enodnevni piščanci 3. knjiž., ekspr. ki ima majhno, kratkotrajno vrednost: enodnevne knjige; naše sodbe so večkrat enodnevne
  7.      enodnévnica  -e ž (ẹ̑) 1. žuželka, ki živi samo nekaj ur: ličinke enodnevnic živijo v vodi; roj enodnevnic; pren., ekspr. upamo, da ta umetniška skupina ne bo samo muha enodnevnica v našem kulturnem življenju 2. knjiž., ekspr. kar ima majhno, kratkotrajno vrednost: bulvarne veseloigre so navadno enodnevnice; operetna enodnevnica 3. redko kar traja en dan: tura enodnevnica
  8.      enodnévnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo: to so sami enodnevniki
  9.      ênojámbornica  -e ž (ē-ā) ladja z enim jamborom: krmariti enojambornico; ribiška enojambornica
  10.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira
  11.      ênokápnica  -e ž (ē-) arhit. streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode: lopa je pokrita z enokapnico / streha enokapnica
  12.      enolíčen  -čna -o prid. () ki poteka, se ponavlja brez sprememb: enolični dnevi; enolična pesem; enolično delo; enolično šumenje reke; njegovo življenje je enolično / enolična obala, pokrajina / enolična hrana enolíčno prisl.: enolično govoriti; zvonovi so zvonili enolično in vztrajno
  13.      enolíčnost  -i ž () lastnost, značilnost enolíčnega: dogodek je za nekaj časa pretrgal enoličnost vaškega življenja / enoličnost pokrajine / siva, utrujajoča enoličnost; enoličnost v prehrani
  14.      enolônčnica  -e ž () preprosta jed iz več vrst živil: v šolski kuhinji dobivajo učenci enolončnice / krompirjeva, zelenjavna enolončnica
  15.      ênoók  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki je slep na eno oko: enook človek; bila je enooka // ki ima samo eno oko: enooki Polifem ♦ fot. enooka zrcalna kamera zrcalna kamera, ki ima en sam objektiv za opazovanje in za snemanje; sam.: preg. med slepci je enooki kralj
  16.      ênorámen  -mna -o prid. (ē-) ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik ♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti
  17.      enôten  -tna -o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini // nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga ● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobovjur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno
  18.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  19.      ensiláža  -e ž () redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo
  20.      ensilírati  -am nedov. in dov. () redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje
  21.      epicíkel  -kla m (í) astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje
  22.      epicikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga
  23.      epidemiologíja  -e ž () veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke
  24.      epidêrmis  -a m () anat. plast celic na površini kože; (kožna) povrhnjica: opazovati epidermis pod mikroskopom // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov
  25.      epigráf  -a m () knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja: vzeti epigraf iz Prešerna 2. krajše besedilo v verzih ali prozi na spominskih ploščah, spomenikih, stavbah

   5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA