Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (5.285-5.309)



  1.      enák  -a -o prid. ( ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje 2. navadno v povedni rabi ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse enak; vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti 3. navadno v povedni rabi ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta 4. navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari 5. v povedni rabi ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: lira je enaka dvema dinarjema; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; leva stran enačbe je enaka desni; ekspr. njegov uspeh je enak ničli 6. star. podoben: družil se je z berači, vagabundi in enakimi postopači; lešnikom enake solze so se ji usule po obrazu / take in enake misli mu je treba izbiti iz glave ♦ jur. enaka volilna pravica volilna pravica, po kateri ima vsak polnoleten državljan le en volilni glas enáko prisl.: časopisa sta o isti stvari enako pisala; problem enako zanima ene in druge; vsi v skupini so približno enako močni ∙ žarg., šport. moštvi, tekmovalca stojita enako imata enake možnosti za dosego zmage enáki -a -o sam.: ekspr. mojster je, da mu ni enakega daleč naokoli; enaka se mu je pripetila kot meni; njemu tudi enaka prede ne godi se mu bolje; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejofin. enako za enako enako imenski vrednosti
  2.      enakoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima enako ime: otok Krf z enakoimenskim pristaniškim mestom ♦ mat. enakoimensko število istoimensko število
  3.      enakolíčen  -čna -o prid. () ki ima enak zunanji videz: prvi zarod križanja je enakoličen / zastar. enakolični dnevi enolični
  4.      enakonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. rak, ki ima večino nog hodilk enako oblikovanih; mokrica
  5.      enakorámen  -mna -o prid. () rel., v zvezi enakoramni kr križ, ki ima vse krake enake
  6.      enákosten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na enakost: enakostne plače / enakostna demokracija
  7.      enakovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega
  8.      encíklika  -e ž (í) rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica: izdati encikliko; enciklika Janeza XXIII.
  9.      enciklopedíja  -e ž () knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti: sestavljati enciklopedijo; enciklopedija v petnajstih knjigah / glasbena, medicinska, vojna enciklopedija; splošna enciklopedija ∙ ekspr. on je prava, živa enciklopedija je zelo razgledan, načitan
  10.      endémen  -mna -o prid. (ẹ̑) biol. omejen na določen kraj, določeno področje: endemne živalske vrste
  11.      endémičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje: endemične bolezni; endemična favna, flora; endemična hudodelstva
  12.      endemíja  -e ž () med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje
  13.      endemít  -a m () biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič
  14.      eneolít  -a m () arheol. bakrena doba: najdba iz eneolita
  15.      eneolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi; bakrena doba
  16.      energétika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo: škodljivost neskladnega razvoja energetike in bazične industrije / energetika države sloni predvsem na premogu // nauk o energiji: članek o energetiki 2. energetizem: načela energetike
  17.      energíja  -e ž () 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije
  18.      enfánt terríble  enfánt terríbla [anfan teribl] m (-) knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj: enfant terrible sodobne ameriške dramatike
  19.      enigmátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. skrivnosten, nenavaden: kakšno stališče je zavzel on v tem čudnem in enigmatičnem sporu
  20.      enjambement  -a [anžambmá -ja] m () lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente
  21.      enobé  -ja m, tudi neskl. (ẹ̑) pog., kratica narodnoosvobodilni boj (jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno): ima odlikovanja iz enobeja [NOB]
  22.      ênodnéven  -vna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. ki traja en dan: ali bo izlet enodneven ali dvodneven / enodnevni zaslužek zaslužek od dela enega dneva 2. star en dan: enodnevni piščanci 3. knjiž., ekspr. ki ima majhno, kratkotrajno vrednost: enodnevne knjige; naše sodbe so večkrat enodnevne
  23.      enodnévnica  -e ž (ẹ̑) 1. žuželka, ki živi samo nekaj ur: ličinke enodnevnic živijo v vodi; roj enodnevnic; pren., ekspr. upamo, da ta umetniška skupina ne bo samo muha enodnevnica v našem kulturnem življenju 2. knjiž., ekspr. kar ima majhno, kratkotrajno vrednost: bulvarne veseloigre so navadno enodnevnice; operetna enodnevnica 3. redko kar traja en dan: tura enodnevnica
  24.      enodnévnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo: to so sami enodnevniki
  25.      ênojámbornica  -e ž (ē-ā) ladja z enim jamborom: krmariti enojambornico; ribiška enojambornica

   5.160 5.185 5.210 5.235 5.260 5.285 5.310 5.335 5.360 5.385  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA