Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (4.660-4.684)


  1.      dipilónski  -a -o prid. (ọ̑) um. nanašajoč se na starogrški način okraševanja z geometrično stiliziranimi liki: dipilonski stil / dipilonske vaze ♪
  2.      díple  -pel ž mn. (ȋ) etn. belokranjsko ljudsko glasbilo z dvojno piščaljo in mehom: igrati na diple // duda2: glasovi škotskih dipel ♪
  3.      diploíden  -dna -o prid. (ȋ) biol. ki ima normalno, dvojno število kromosomov: diploidni organizem; diploidne celice ♪
  4.      diplománt  -a m (ā á) kdor je diplomiral: diplomanti slavistike odhajajo predvsem v profesuro; povojni diplomanti; diplomanti glasbene, igralske akademije; skrbeti za izpopolnjevanje diplomantov; število diplomantov narašča iz leta v leto / diplomant ekonomske srednje šole ♪
  5.      diplomát  -a m (ȃ) 1. višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih: na sejo so povabili vse akreditirane diplomate; diplomat pri Organizaciji združenih narodov; delo naših diplomatov / ministrski predsednik je dober diplomat 2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: izkazalo se je, da ni samo dober trgovec, ampak tudi odličen diplomat / pog. toliko je že diplomata, da tega ne bo storil ♪
  6.      diplomátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od diplomat: akreditirana diplomatka / ta ženska je vražja diplomatka ♪
  7.      diplomátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo: a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu ♦ jur. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost diplomátsko prisl.: diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil ♪
  8.      díptih  tudi díptihon -a m (ȋ) 1. um. poslikani ali reliefno okrašeni plošči, ki se zapirata kot knjiga: oltarni diptih; pren. novelistični diptih 2. pri starih Rimljanih povoščeni tablici za pisanje ♪
  9.      dirékten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev // ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved ● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna ◊ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astr. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jur. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; lingv. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne // pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal ◊ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
  10.      dírka  -e ž (ȋ) tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju: prirediti dirko; trenira za jesenske dirke; staviti na dirkah; zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo; avtomobilska, kolesarska dirka; cestne dirke avtomobilov in motorjev / kasaške, konjske dirke; pren. dirka cen in plač; dirka v oboroževanju ♦ šport. dirka na kronometer dirka, pri kateri tekmovalci startajo posamezno, v presledkih po eno ali več minut // ekspr. veliko prizadevanje za kaj: dirka za denar; dirka za filmsko nagrado ● pog., ekspr. čisto smo pozabili nanj, ker je bila taka dirka (s časom) hitenje, naglica ♪
  11.      dirkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce ♪
  12.      dirkalíšče  -a s (í) posebej urejen prostor za dirke: na dirkališču so se zbrali najboljši motoristi Evrope; krožno dirkališče / kolesarsko, konjsko dirkališče; dirkališče za avtomobile ♪
  13.      dírkanje  -a s (ȋ) glagolnik od dirkati: pripraviti konja na dirkanje; cestno dirkanje / utrujen od dirkanja iz kraja v kraj ♪
  14.      disciplína  -e ž (ȋ) 1. podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti: v razredu mora biti disciplina; disciplina se krha, popusti; kršiti disciplino; utrditi disciplino; stroga, zavestna disciplina; delovna, poslovna disciplina; državljanska, partijska, prometna, vojaška disciplina; ekspr. vojaška, železna disciplina zelo stroga / žarg. ta profesor nima discipline; pren. pesniška disciplina; ustvarjalna disciplina arhitekta; disciplina mišljenja; disciplina v oblikovanju snovi 2. s prilastkom panoga, področje znanosti, umetnosti, športa: sintaksa je pomembna disciplina jezikoslovja; v zadnjem času so se močno razvile nekatere znanstvene discipline; naši tekmovalci so nastopili v treh disciplinah: v teku, metu diska in suvanju krogle; filozofske, naravoslovne, športne discipline ♪
  15.      disciplínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disciplino: disciplinska pravila / disciplinski prekršek; disciplinska kazen; disciplinska odpoved delovnega razmerja; uvesti disciplinsko preiskavo ♦ jur. disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje; disciplinsko sodišče posebno sodišče, ki razsoja o nerednostih in nediscipliniranosti uslužbencev, članov društva disciplínsko prisl.: delavec je bil disciplinsko kaznovan; za svoje delo je disciplinsko odgovoren; sam.: pog. prišel je v disciplinsko disciplinsko preiskavo ♪
  16.      disimulácija  -e ž (á) jur., med. prikrivanje, skrivanje, tajenje: disimulacija bolezni, umora ♪
  17.      disimulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) jur., med. prikrivati, skrivati, tajiti: disimulirati bolezen, umor ♪
  18.      dísk  -a m (ȋ) 1. šport. okrogla lesena, okovana plošča za metanje: vreči disk / tekmovanje v metu, metanju diska; metalec diska; pren., knjiž. rumeni disk sonca 2. teh. disku podoben del priprave, naprave: vrteči se diski brane drobijo kepe zemlje; zavorni disk zavorni kolut ♪
  19.      diskónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diskont: povišati diskontno mero / diskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo; diskontna denarna politika državno določanje obrestne mere, po kateri banka odkupuje menice ♪
  20.      diskusíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diskusijo: diskusijski krožek; diskusijski sestanki so bili zelo obiskani; diskusijski večer / diskusijska snov ♪
  21.      dislocírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. postaviti, namestiti na drug kraj: tovarna je dislocirala del svoje proizvodnje dislocíran -a -o: šola ima tudi dislocirane oddelke; v mestu je bil dislociran prvi bataljon desetega regimenta; letala so dislocirana na raznih krajih razmeščena, razporejena ♪
  22.      dislokácija  -e ž (á) publ. postavitev, namestitev na drug kraj: dislokacija proizvodnega obrata / pravilna dislokacija industrije razmestitev, razporeditev ◊ geol. dislokacija premaknitev skladov iz prvotne lege; ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov, prelomna ploskev; med. dislokacija diskusa premaknitev diskusa iz prvotne lege; voj. dislokacija razmestitev vojaških enot po mestih in vojnih ladij po lukah ♪
  23.      dismenoréja  -e ž (ẹ̑) med. menstruacija s krči in bolečinami ♪
  24.      disociácija  -e ž (á) 1. kem. razpad molekul v enostavnejše molekule, ione, atome: disociacija karbonatov; stopnja disociacije / elektrolitska, toplotna disociacija 2. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: disociacija mišljenja / disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost ♪
  25.      disperzíja  -e ž (ȋ) 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest; disperzija prebivalstva / letos je bila disperzija cen v trgovinah zelo visoka ◊ fiz. disperzija svetlobe razstavitev svetlobnega curka na spektralne barve, razklon svetlobe ♪

   4.535 4.560 4.585 4.610 4.635 4.660 4.685 4.710 4.735 4.760  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA