Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (2.851-2.875)


  1.      ukrêsniti  -em, tudi ukresníti in ukrésniti -em dov. (é ȇ; ȋ ẹ́ ẹ̑) redko ukresati: ukresniti iskro, ogenj / ukresnila se mu je odlična zamisel ♪
  2.      ukŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko odkrhniti: ukrhniti drobec skale; suha veja se je ukrhnila ♪
  3.      ukrivína  -e ž (í) kar nastane z ukrivljenjem: izravnati ukrivino ♪
  4.      ukrivíti  -ím dov., ukrívil (ȋ í) 1. dati čemu krivo obliko: ukriviti cev, žico; zaradi teže knjig so se police ukrivile; paziti, da se žebelj pri zabijanju ne ukrivi / ukriviti železno palico v kavelj / po otrokovem prvem letu se hrbtenica počasi ukrivi v značilno dvojno esasto obliko // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: mačka je ukrivila hrbet; zaradi jahanja so se mu noge ukrivile; njegove ustnice so se skoraj ob vsaki besedi čudno ukrivile / ukriviti usta v nasmeh, posmeh / težko delo ga je počasi ukrivilo 2. ekspr. povzročiti, da se kdo ukloni, vda: ukriviti upornike; ukriviti koga z davki, s silo; tega človeka se zlepa ne da ukriviti ● ekspr. spet je moral ukriviti hrbet pred njim ga ubogati; mu biti poslušen, pokoren; knjiž., ekspr. ker se je počutil tujca, se je še bolj ukrivil vase je postal še bolj nedostopen, nepriljuden ukrívljen -a -o: ptice z ukrivljenim kljunom; bil je bolan in ukrivljen od teže let; navzdol, navzgor, vstran ukrivljen; ukrivljena cev, palica; nož z ukrivljenim rezilom ♪
  5.      ukrívljati  -am nedov. (í) dajati čemu krivo obliko: ukrivljati železne palice; knjižne police so se začele ukrivljati kriviti // dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: ustnice je ukrivljal v prisiljen nasmeh / težko delo mu je začelo ukrivljati hrbet ● ekspr. upiralo se jim je neprestano ukrivljati hrbtenico ubogati koga; biti komu poslušen, pokoren ♪
  6.      ukrívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od ukriviti: ukrivljenje železne palice ♪
  7.      ukrívljenost  -i ž (ȋ) značilnost ukrivljenega: meriti ukrivljenost ploskve / bolezenska ukrivljenost hrbtenice ♪
  8.      ukročênost  -i ž (é) stanje ukročenega: ukročenost zveri / ekspr. ukročenost nagonov ♪
  9.      ukrojênost  -i ž (é) značilnost ukrojenega: ukrojenost hlač, obleke ♪
  10.      ukrojíti  -ím dov., ukrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: ukrojiti hlače, krilo, obleko; lepo, slabo ukrojiti rokave; ukrojiti in sešiti // redko narediti, izdelati: obleko si je ukrojila sama; tako pokrivalo se lahko ukroji tudi iz tanjšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: po svoje ukrojiti poročilo / njegovo življenje je ukrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: samovoljno ukrojiti pravico, zakone; ukrojiti si poseben slog ukrojèn -êna -o: dobro, elegantno ukrojen plašč; poročila so strankarsko ukrojena ♪
  11.      ukrotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ukrotiti: ukrotitev bika / ukrotitev nasilneža / ukrotitev ognja ♪
  12.      ukrotíti  -ím dov., ukrótil (ȋ í) 1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca // nav. ekspr. s svojim ravnanjem doseči, da se zmanjša a) stopnja, silovitost pojavljanja: ukrotiti divjanje vode; ogenj, požar se jim je posrečilo ukrotiti šele proti jutru / reko, ki je večkrat poplavljala, so ukrotili z nasipi / ukrotiti inflacijo zaustaviti b) nasprotovanje koga: ukrotiti nasprotnika; z grožnjami, s tepežem, z zaporom ukrotiti / ukrotiti industrijske mogotce 2. nav. ekspr. obvladati, zadržati: ukrotiti jezo, nemir, strast; ukrotiti svoje želje / ukrotiti srce; tokrat se ni mogel ukrotiti / komaj je ukrotila smeh / ukrotiti položaj ● žarg. plezalec je ukrotil nevarno steno v nekaj urah preplezal; ekspr. ta učenec bo enačbo hitro ukrotil rešil ukrotívši star.: ukrotivši razburjenost, je nadaljeval svoj govor ukročèn -êna -o: ukročen lev, žrebec; ukročena strast; z nasipi ukročena reka ♪
  13.      ukrotljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ukrotiti: lahko, težko ukrotljiv konj / ekspr. hitro ukrotljiva jeza ♪
  14.      últrakrátek  -tka -o prid. (ȗ-á) rad., v zvezi ultrakratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1 do 10 m: premočrtno širjenje ultrakratkih valov ♪
  15.      últrakratkovalóven  -vna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje // ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo ♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi ♪
  16.      últramikroskóp  tudi últramikroskòp -ópa m (ȗ-ọ̑; ȗ-ȍ ȗ-ọ́) fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo: analizo je opravil z ultramikroskopom ♪
  17.      umétnostnokrítičen  -čna -o prid. (ẹ́-í) nanašajoč se na umetnostno kritiko: umetnostnokritična merila / umetnostnokritično delo ♪
  18.      uškŕniti  -em dov., tudi uškrníla (ŕ) ekspr. pripreti, pritisniti: uškrnil mu je prst ♪
  19.      vèčkrat  prisl. (ȅ) izraža več ponovitev: večkrat je udaril po mizi / imel je večkrat prestreljeno roko na več mestih // izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih: večkrat je povedal pravi vzrok izostanka, včasih se je pa tudi zlagal ♪
  20.      večkráten  -tna -o prid. (ā) 1. večkrat tolikšen: imeti večkratno premoč / večkratni milijonar 2. ki ima več ponovitev: večkraten uspeh; večkratno ponavljanje / znajti se v večkratnem obroču ∙ publ. odločitev ima večkraten pomen je v več pogledih pomembna ♦ jur. večkratni povratnik večkrátno prisl.: večkratno preseči vsoto ∙ knjiž. večkratno ranjen na več mestih hkrati ♪
  21.      večkrátnik  -a m (ȃ) mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: določiti večkratnike števila sedem / najmanjši skupni večkratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili ♪
  22.      vèčmilijónkrat  prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več milijonov ponovitev: večmilijonkrat meriti / večmilijonkrat večji ♪
  23.      vèčstókrat  prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več sto ponovitev: pod mikroskopom so bakterije povečane večstokrat ♪
  24.      velíkokrat  prisl. (í) izraža veliko ponovitev: velikokrat pomagati komu; velikokrat se srečava; ne zgodi se velikokrat, da bi bil kdo tako prijazen // s primernikom izraža visoko stopnjo: njihove potrebe so zdaj velikokrat večje kot prej ♪
  25.      velíkrat  prisl. (í) star. velikokrat: velikrat se spomniti na kaj; tam je že bil, a ne velikrat ♪

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA