Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (2.826-2.850)


  1.      tríkrák  in tríkràk -áka -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á) ki ima tri krake: trikraki znak; trikrako sidro ♪
  2.      trikráljevski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na (svete) tri kralje: slika s trikraljevskim motivom / trikraljevska voda na dan pred (svetimi) tremi kralji blagoslovljena voda ♦ etn. trikraljevski koledniki ♪
  3.      tríkrat  prisl. (ȋ) izraža tri ponovitve: trikrat pet je petnajst; trikrat ponoviti, ugibati; vaditi trikrat na teden / trikrat hujši, manjši, večji / poskusil je dvakrat, trikrat, potem pa odnehal; trikrat, štirikrat je počilo / kot vzklik trikrat hura za zmagovalca ● ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino ♪
  4.      tríkraten  tudi tríkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā) 1. trikrat tolikšen: plačati trikratno ceno; vlak prevozi v istem času trikratno razdaljo 2. ki izraža tri ponovitve: trikratna pojavitev / trikratni prvak, udarnik tríkratno tudi tríkrátno prisl.: trikratno povrniti; trikratno zaračunan ♪
  5.      tríkrílen  -lna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri krila: trikrilna omara ♦ um. trikrilni oltar ♪
  6.      trikromíja  -e ž (ȋ) tisk. tehnika reproduciranja barvnih slik s polaganjem rdeče, rumene in modre matrice druge na drugo, tribarvni tisk ♪
  7.      tríkróven  -vna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri krove: trikrovna ladja ♪
  8.      tríkŕp  -a -o prid. (ȋ-ȓ ȋ-r̄) bot. ki je iz treh krp, delov: trikrpi listi ♪
  9.      trókrílen  -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima tri krila: trokrilna omara ♪
  10.      trókŕp  -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) bot. ki je iz treh krp, delov: trokrpi listi / trokrpi javor javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum ♪
  11.      trókŕpar  -ja m (ọ̑-ȓ) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev ♪
  12.      ukrajínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ukrajince ali Ukrajino: ukrajinski jezik; ukrajinski narod / ukrajinske ljudske pesmi / ukrajinske stepe ♪
  13.      ukrajínščina  -e ž (ȋ) ukrajinski jezik ♪
  14.      ukràs  -ása m (ȁ á) knjiž. okras: veselost je otrokov najlepši ukras / ukras v obliki cvetja / uporabiti kaj za ukras ♪
  15.      ukrásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo ♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo ♪
  16.      ukrásti  ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso // povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo // ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub ● ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen ukrásti se ekspr. na skrivaj, neopazno oditi: ukrasti se iz hiše / ponoči se je ukradel iz vasi / ukrasti se zasledovalcem // prikrasti se: preoblečen se je ukradel v dvorano / skozi listje so se ukradli sončni žarki ukráden -a -o: ukraden avtomobil, denar; ukraden poljub; zadovoljiti se z redkimi trenutki ukradene sreče; sam.: skriti, vrniti ukradeno ♪
  17.      ukrátiti  -im dov., tudi ukratíte; tudi ukratíla (á ā) star. prikratiti: teh pravic, ugodnosti jim ne smejo ukratiti / ukratiti otrokom veselje ♪
  18.      ukŕčiti  -im dov. (ŕ r̄) redko izkrčiti: ukrčiti pot ♪
  19.      ukŕčiti se  -im se dov. (ŕ ȓ) star. skrčiti se: ves se je ukrčil, da ga ni zeblo / zaradi sušenja se les ukrči ♪
  20.      ukrenítev  -tve ž (ȋ) star. ukrep: te ukrenitve niso nič zalegle / skrbstvene ukrenitve ♪
  21.      ukreníti  ukrénem dov. (ȋ ẹ́) narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: v takem primeru je treba kaj ukreniti; proti taki odločitvi se ne da nič ukreniti; čeprav je stanje vsak dan slabše, nič ne ukrene; ukreniti vse potrebno za varen prevoz tovora; hitro, takoj so ukrenili vse, da se bolezen ne bi razširila / zanimalo ga je, ali bodo kaj ukrenili zoper njega, proti njemu ali ga bodo kaznovali // star. skleniti, odločiti: ukrenili so prodati hišo; ukrenili so, da tujec lahko ostane / jutri odidemo, je ukrenil oče ukrénjen -a -o: kaj je bilo ukrenjeno, da bi se delo lahko nadaljevalo ♪
  22.      ukrèp  -épa m (ȅ ẹ́) kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrep je bil premalo premišljen; predlagani ukrepi naj bi prispevali k utrditvi gospodarstva; poostriti ukrepe proti prekupčevalcem; publ. podvzeti vse potrebne ukrepe za nemoteno delo ukreniti vse potrebno; za ta ukrep so se odločili iz več razlogov; nujen, učinkovit ukrep; ukrepi za varstvo pri delu, za vzdrževanje reda; posledice, učinkovitost ukrepov / administrativni, carinski, davčni, ekonomski ukrepi; disciplinski, vzgojni ukrep; higienski, sanitarni, zdravstveni ukrepi; varčevalni ukrepi; varnostni, zaščitni ukrep; varstveni ukrep / izredni ukrep zaradi izrednega stanja sprejet ukrep, s katerim se skuša normalizirati stanje, pri čemer se povečajo pristojnosti državnih organov // sklep, odločitev za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrepi začnejo veljati naslednji mesec; izdati ukrepe za zaustavitev inflacije; potrditi predlagane ukrepe; izvajanje, uvedba ukrepov ● star. dolgo je premišljeval in tak je bil njegov ukrep sklep, odločitev ◊ jur. represivni ukrepi ki temeljijo na zastraševanju, omejevanju, prisili; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ♪
  23.      ukrépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ukrepati: kljub takojšnjemu ukrepanju ponesrečencu niso mogli več pomagati; hitro, odločno, premišljeno ukrepanje / ukrepanje proti komu ♪
  24.      ukrépati  -am nedov. (ẹ̑) delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: položaj je resen, začnite ukrepati; hitro, odločno, pametno ukrepati; treba je takoj ukrepati, sicer bo prepozno; ukrepati v skladu s predpisi; ker ni dobil nobenih navodil, je začel ukrepati po svoje // v zvezi s proti, zoper delati, povzročati komu kaj neugodnega zaradi njegovega nepravilnega, nezakonitega ravnanja: do nekaterih so popustljivi, proti drugim pa takoj ukrepajo; zoper kršilce bo ukrepala inšpekcija / proti pobeglim ujetnikom so ostro ukrepali so jih kaznovali // star. sklepati, odločati: vsak mesec so zborovali in ukrepali pomembne stvari; ukrepati o novih dajatvah ukrepajóč -a -e: človek je svobodno ukrepajoče bitje ♪
  25.      ukresáti  ukréšem dov., ukrêši ukrešíte; ukrêsal (á ẹ́) v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: ukresati iskro; ukresati ogenj s kresilom in kresalom; pod kopitom se je ukresala iskra / ekspr. ukresati vžigalico s potegom prižgati / konj se je spustil v dir, da so se ukresale iskre; pren. ukresati iskro upanja, vere v kom ● ekspr. te besede so ukresale ogenj v njem ga čustveno zelo vznemirile, razgibale; ekspr. ukresati dovtip, šalo reči, povedati; ekspr. pazi nanj, ta bo ukresal še kako neumnost naredil; pog., ekspr. ukresal jo je za njim kar po bližnjici odšel ukresáti se močno se zasvetiti: iz oblakov so se ukresale strele / ekspr. sredi žitnega polja so se ukresali plameni rdečega maka ∙ ekspr. v njenih očeh se je ukresal plamen jeze je bilo videti, da se je razjezila // ekspr. nenadoma nastati, pojaviti se: v njegovi glavi so se ukresale nove misli, zamisli; v srcih se jim je ukresalo upanje ♪

   2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA