Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (2.751-2.775)



  1.      škrófeljni  in škrôfeljni -ov [fǝl] m mn. (ọ́ ọ̄; ó ō) zastar. skrofuloza: imeti škrofeljne
  2.      škrofulóza  -e ž (ọ̑) med. skrofuloza: zdraviti škrofulozo
  3.      škrofulózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. skrofulozen: škrofulozni bolniki
  4.      škrópec  -pca m (ọ̑) dež, ki pada v redkih kapljah: škropec je močil cesto
  5.      škropílec  -lca [c tudi lc] m () kdor škropi: škropilec sadnega drevja
  6.      škropílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na škropljenje: škropilno sredstvo / škropilni avtomobil; škropilni stroj škropilnik
  7.      škropílnica  -e [tudi n] ž () 1. priprava za škropljenje rastlin: škropiti s škropilnico / nahrbtna, ročna škropilnica; sadna, vrtna škropilnica 2. valjasta posoda z nastavkom za razdeljevanje tekočine v tanke curke: zalivati s škropilnico
  8.      škropílnik  -a [tudi n] m () 1. stroj za škropljenje rastlin: škropiti s škropilnikom 2. nar. kropilni kamen: stopiti k škropilniku // kropilnica: v rokah je držal škropilnik s kropilom
  9.      škropílo  -a s (í) škropivo: škropila za sadno drevje
  10.      škropíti  -ím nedov. ( í) 1. s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti: škropiti vrtno trato, ulico; škropiti koga v obraz; škropiti komu čelo z vodo; škropiti se po prsih / ekspr. avtomobil je škropil mimoidoče / pri umivanju je škropil okoli sebe 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro razprševati se: avtomobil je drvel in blato je škropilo; brezoseb. tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani / ekspr. udarjal je po razbeljenem železu in iskre so škropile na vse strani letele 3. razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: škropiti sadno drevje; škropiti krompir; škropiti proti plesni; škropiti z modro galico 4. brezoseb. v redkih kapljah deževati: zvečer je začelo škropiti / v osebni rabi ves dan je škropil dež 5. nar. kropiti: škropiti mrliča / škropiti z blagoslovljeno vodo ● ekspr. škropiti napadalce s kroglami streljati nanje škropèč -éča -e: govoril je, škropeč slino na vse strani škropljèn -êna -o: škropljeno drevje
  11.      škropívo  -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja
  12.      škropljênje  -a s (é) glagolnik od škropiti: takrat je bilo potrebno škropljenje ulic / škropljenje sadnega drevja; sredstvo za škropljenje
  13.      škrôpniti  -em in škrópniti -em dov.; ọ́ ọ̑) 1. v kapljicah, curkih vreči: škropnila ji je vodo v obraz 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je škropnila na vse strani / nekaj krvi je škropnilo na tla
  14.      škropòt  -ôta m ( ó) glagolnik od škropotati: škropot dežja; slišati je bilo zamolkel škropot padajočega kamenja
  15.      škropotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo škropotajóč -a -e: škropotajoč dež
  16.      škrpèt  -êta in škrpét -a m ( é; ẹ̑) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: potepuh v škrpetih in ponošenem klobuku // čevelj sploh: obul je pošvedrane škrpete; popraviti stare škrpete
  17.      škrpêta  -e ž () nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil
  18.      škrpêtelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki
  19.      škrpíca  -e ž (í) knjiž. droben, majhen človek: tajnik stranke, bledolična škrpica z velikimi, zelenimi očali (F. Kozak)
  20.      št  -a m () 1. kratek, rezek glas: slišati je bilo rahel škrt / s škrtom odpreti 2. glagolnik od škrtniti: škrt ključa v ključavnici; škrt suhe veje / molk je prekinil škrt zob
  21.      št  -a -o prid. ( ) pog. skop: bil je zelo škrt
  22.      št  medm. () posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt
  23.      šta  -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil ● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
  24.      štanje  -a s (ŕ) glagolnik od škrtati: škrtanje ključa, noža; škrtanje peska pod nogami / poslušati škrtanje miši / škrtanje fotografskega aparata
  25.      škrtáriti  -im nedov.) pog. skopariti: škrtariti z materialom

   2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA