Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (251-275)


  1.      kŕčiti 1 -im nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé // ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila 2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja ● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila kŕčiti se 1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči 2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi krčèč -éča -e: krčeče se telo ♪
  2.      kŕčiti 2 -im nedov. (ŕ r̄) 1. odstranjevati, sekati drevje, grmovje z zemljišča, zlasti v gozdu: krčiti goščavo, gozd, grmičje // pridobivati obdelovalno zemljo: krčiti ledino; krčil je svet ob vodi 2. v zvezi krčiti pot delati pot na prej neprehodnem ozemlju: le s težavo (si) je krčil pot v gozdu / krčiti pot skozi sneg; pren., ekspr. krčiti pot demokraciji, svobodi ♪
  3.      krčljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) krči: krčljive mišice; krčljive stene žil / krčljive lovke ♪
  4.      krčljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost krčljivega: krčljivost mišičja ♪
  5.      kŕčma  -e ž (r̄) preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi // ekspr. gostilna: posedati po krčmah ♪
  6.      krčmár  -ja m (á) lastnik ali upravnik krčme: krčmar mu je prinesel vina; debel krčmar // ekspr. gostilničar: trgovci in krčmarji ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin ♪
  7.      krčmaríca  -e ž (í) lastnica ali upravnica krčme: debela krčmarica // ekspr. gostilničarka ♪
  8.      krčmáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s krčmarstvom: pred enim letom je začel krčmariti ♪
  9.      krčmárka  -e ž (á) krčmarica: prijazna krčmarka ♪
  10.      krčmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krčmarje: krčmarska dejavnost / krčmarsko znamenje ♪
  11.      krčmárstvo  -a s (ȃ) dejavnost krčmarjev: oprijel se je krčmarstva ♪
  12.      kŕčmica  -e ž (r̄) manjšalnica od krčma: ob poti je stala samotna krčmica ♪
  13.      kŕčnica  -e ž (ȓ) 1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice 2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice ◊ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum ♪
  14.      krdélce  -a s (ẹ̄) manjšalnica od krdelo: krdelce volkov / krdelce otrok se je igralo pred hišo / krdelce vojakov ♪
  15.      krdélen  -lna -o (ẹ̑) pridevnik od krdelo: krdelne živali ♪
  16.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov ♪
  17.      krdéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v krdelih: tigri prihajajo krdeloma pit vodo ♪
  18.      kreácija  -e ž (á) navadno s prilastkom delo, ki je posledica uresničevanja določenih sposobnosti, prizadevanj zlasti na umetniškem področju, stvaritev: dovršene igralske, pevske kreacije; bil je nepristranski tudi do lastnih kreacij / zbirka pesmi je ena izmed njegovih številnih umetniških kreacij / kreacija Hamletovega lika se mu je zdela zelo zahtevna // obl. delo, ki je posledica uresničevanja izvirnih zamisli na področju mode: kostim je pariška kreacija / modna kreacija ♪
  19.      kreatívec  -vca m (ȋ) publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca ♪
  20.      kreatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki kreira, ustvarjalen: kreativni igralec / kreativna moč, sposobnost umetnika / kreativna fantazija / formativni in kreativni proces; kreativna dejavnost ♪
  21.      kreatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kreativnega, ustvarjalnost: režijska kreativnost; poglobljena umetniška kreativnost / kreativnost igralca / v svojih modelih je pokazal precej kreativnosti ♪
  22.      kreátor  -ja m (ȃ) 1. obl. kdor uresničuje svoje izvirne zamisli na področju mode: kreator pariških jesenskih modelov / slavni modni kreatorji 2. knjiž. kdor daje čemu bistvene značilnosti, oblikovalec: arhitekti kot kreatorji modernih stanovanj / kreator družbenega dogajanja ♪
  23.      kreátorka  -e ž (ȃ) obl. ženska, ki uresničuje svoje izvirne zamisli na področju mode: kreatorka ženskih plaščev / modna kreatorka ♪
  24.      kreátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kreatorje: kreatorske sposobnosti / tekstilna tovarna ima tudi kreatorski oddelek ♪
  25.      kreátorstvo  -a s (ȃ) obl., navadno v zvezi modno kreatorstvo dejavnost modnih kreatorjev: razvoj modnega kreatorstva ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA