Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kr (2.376-2.400)
- sámokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake ♪
- sámokrítičnost -i ž (ȃ-í) lastnost samokritičnega človeka: njegova glavna odlika je bila velika samokritičnost; pomanjkanje samokritičnosti ♪
- sámokrítika -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko ♪
- sámooskŕba -e ž (ȃ-ȓ) knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki ♪
- sámooskrbovánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oskrbovanje samega sebe: samooskrbovanje z mesom ♪
- sámooskrúmba -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. (spolno) samozadovoljevanje ♪
- sámopreskŕba -e ž (ȃ-ȓ) preskrba samega sebe: zanesti se na samopreskrbo / samopreskrba s krmili, pšenico ♪
- sámorazkròj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) knjiž. razkroj v samem sebi: struktura njegove poezije kaže samorazkroj tradicionalne ideologije ♪
- sámoskrúmba -e ž (ȃ-ȗ) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje ♪
- samoskrúnstvo -a s (ȗ) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje ♪
- sanskrít -a m (ȋ) sanskrt: zapisi v sanskritu ♪
- sanskŕt -a m (ȓ) staroindijski knjižni jezik: proučevati sanskrt; prevod iz sanskrta ♪
- sanskŕtski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na sanskrt: sanskrtski jezik / sanskrtska besedila ♪
- sečekŕvnost -i ž (ŕ) med., vet. zastrupitev krvi s sečem; uremija ♪
- sédemkrat [dǝm] prisl. (ẹ́) izraža sedem ponovitev: sedemkrat deset je sedemdeset / število bolnikov se je sedemkrat povečalo // ekspr. veliko, dosti: ta nesreča je sedemkrat hujša od prejšnje ♪
- sedmerokrák in sedmerokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sedem krakov: narisati sedmerokrako znamenje ♪
- sekrécija -e ž (ẹ́) biol. izločanje organizmu potrebne snovi iz žlez na notranjo ali zunanjo površino telesa: minimalna, povečana sekrecija; sekrecija lojnic, znojnic / notranja sekrecija neposredno v kri ali mezgo ♪
- sekrét -a m (ẹ̑) 1. biol. organizmu potrebna snov, ki jo izločajo žleze na notranjo ali zunanjo površino telesa: izločati sekrete; sekreti in ekskreti 2. vulg. stranišče: zanemarjen sekret ♪
- sekretár -ja m (á) 1. visok funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: imenovati, razreševati sekretarje / občinski, republiški sekretar; sekretar za finance, narodno obrambo; zvezni sekretar za zunanje zadeve; pomočnik sekretarja // visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti sekretarja; sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov / generalni sekretar Organizacije združenih narodov 2. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle; tajnik: zapisnik je napisal sekretar; sekretar društva; sekretar občinske konference / bil je
njegov osebni sekretar 3. omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje; sekreter: zakleniti pisma v predal sekretarja ♪
- sekretariát -a m (ȃ) 1. najvišji organ za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: ustanoviti sekretariat; sekretariati Zveznega izvršnega sveta / sekretariat za notranje zadeve; sekretariat za prosveto in kulturo // organ iz navadno voljenih višjih funkcionarjev kake organizacije, telesa: imenovati nove člane sekretariata / sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov 2. skupina ljudi, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: kongres je izvolil sekretariat ♪
- sekretárka -e ž (á) ženska oblika od sekretar: sekretarka za socialno varstvo / sekretarka Rdečega križa / zaposlili so novo sekretarko tajnico ♪
- sekretárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sekretarje: sekretarske dolžnosti, funkcije / sekretarske volitve ♦ jur. njegov sekretarski mandat je potekel ♪
- sekretárstvo -a s (ȃ) funkcija sekretarja: odpovedati se sekretarstvu ♪
- sekretêr -ja m (ȇ) omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: kupiti sekreter; predal sekreterja ♪
- sepulkrálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nagroben, groben: sepulkralni kipi / mavzoleji in druga sepulkralna arhitektura ♪
2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476