Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (2.301-2.325)


  1.      razkrínkanje  -a s (ȋ) glagolnik od razkrinkati: razkrinkanje maškar / razkrinkanje in aretacija vohuna ♪
  2.      razkrínkati  -am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila razkrínkan -a -o: razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti ♪
  3.      razkrinkávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razkrinkavati: razkrinkavanje maškar / razkrinkavanje sovražnih gesel ♪
  4.      razkrinkávati  -am nedov. (ȃ) snemati krinke: razkrinkavati maškare; drug za drugim so se razkrinkavali // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkavati nasprotnike / razkrinkavati sovražne načrte ♪
  5.      razkrinkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor dela, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: dramatik je duhovit razkrinkovalec malomeščanstva / razkrinkovalec pristranske kritike ♪
  6.      razkrinkoválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. s katerim se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovalne listine ♪
  7.      razkrinkováti  -újem nedov. (á ȗ) snemati krinke: razkrinkovati pustne šeme // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovati nasprotnike / pisec v delu razkrinkuje fašistično politiko razkrinkujóč -a -e: zameril se jim je, razkrinkujoč njihove namene ♪
  8.      razkristjániti  -im dov. (á ȃ) narediti, da kaj ni več krščansko: razkristjaniti prebivalstvo; v novem okolju so se hitro razkristjanili / razkristjaniti deželo razkristjánjen -a -o: razkristjanjena družba ♪
  9.      razkríti  -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ) 1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril // s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe 3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili // narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico 4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli razkríti se ekspr. postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine razkrít -a -o: razkrita skrivnost; streha je že razkrita ♪
  10.      razkrítje  -a s (ȋ) glagolnik od razkriti: razkritje tatvine / razkritje ljubezni ♪
  11.      razkrítost  -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj razkrito: razkritost spečega bolnika / razkritost resnice ♪
  12.      razkriválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razkriva, razkrije: razkrivalec zgodovine ♦ psih. razkrivalec laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  13.      razkrívanje  -a s (í) glagolnik od razkrivati: razkrivanje grede / razkrivanje napak sodobne družbe / razkrivanje lastnih čustev ♪
  14.      razkrívati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkrivati grede / pokrivati in razkrivati otroka; med spanjem se razkriva // s strehe odstranjevati kritino: razkrivati streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: prekratko krilo ji razkriva noge 3. delati znano kaj prikritega, skrivnega: razkrivati prave cilje vojne; razkrivati nepoštenost ljudi // delati znano sploh: razkrivati učencem lepote domače poezije 4. delati, da kaj izve kdo drug: razkrivati komu svoje misli, načrte; razkrivati skrivnosti 5. biti zunanji izraz, znamenje česa: pisateljevo pripovedovanje razkriva dobro poznavanje zgodovine razkrívati se 1. redko odkrivati se: ljudje so vstopali in se razkrivali 2. ekspr. postajati viden, kazati se: pred izletniki so se začeli razkrivati vrhovi gor ♪
  15.      razkrížati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več prekrižano: razkrižal je noge in vstal ♪
  16.      razkrížje  -a s (ȋ) knjiž. razpotje, križišče: spremiti koga do razkrižja; ustaviti se na razkrižju ♪
  17.      razkrohotáti se  -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. začeti se zelo glasno smejati: pošteno so se razkrohotali ♪
  18.      razkròj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razkrojiti: pospeševati, povzročiti razkroj kake snovi; hiter, počasen razkroj; razkroj gnoja; razkroj hranilnih snovi v telesu; produkti razkroja / razkroj beljakovin; razkroj škroba v sladkor / začel se je razkroj sovražne vojske; zaradi nesoglasij je prišlo do razkroja stranke / moralni, politični, socialni razkroj / biti v razkroju ♪
  19.      razkrójek  -jka m (ọ̑) kar nastane pri razkroju: razkrojki hranilnih snovi; škodljivost razkrojkov ♪
  20.      razkrójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razkroj: razkrojni proces / razkrojni produkti / preprečiti sovražnikovo razkrojno delo ♦ kem. razkrojna destilacija lesa suha destilacija lesa ♪
  21.      razkrojênost  -i ž (é) stanje razkrojenega: razkrojenost snovi, trupla / knjiž. razkrojenost organizacije / politična razkrojenost neenotnost ∙ knjiž., redko notranja razkrojenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost ♪
  22.      razkrojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti ♪
  23.      razkrojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkrojevanje: razkrojevalni proces / razkrojevalno delovanje bakterij / razkrojevalne ideje ♪
  24.      razkrojeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov ♪
  25.      razkrojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razkrojevati: razkrojevanje snovi; proces razkrojevanja / razkrojevanje enotnosti ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA