Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (18.785-18.809)


  1.      utrníti  in utŕniti -em, tudi utŕniti -em dov. (ȋ ŕ; ŕ) 1. odstraniti ogorek: utrniti trsko, poleno; utrniti stenj / utrniti gorečo svečo / utrniti cigaro / utrniti pepel s cigarete otresti // ugasniti: pozabil je utrniti petrolejko / nepreh. utrnila je še zadnja svetilka ∙ knjiž., ekspr. njegovo življenje je utrnila krogla povzročila njegovo smrt 2. star. otreti, obrisati: utrniti pot s čela; utrniti si solzo utrníti se in utŕniti se, tudi utŕniti se 1. navadno s prislovnim določilom nenadno zasvetiti se, navadno premikajoč se: na nebu se utrne zvezda / v travi se je utrnila kresnica / ekspr. v globini so se utrnile srebrne plavuti // ekspr. za krajši čas postati viden, zaznaven: v parku se je tu in tam utrnil zaljubljen par; izza drevesa se utrne temna postava / iz gozda so se utrnili prvi borci so začeli prihajati 2. ekspr. (hitro) oditi, oddaljiti se: utrnil se je od hiše in stekel proti kozolcu / komaj se je utrnil za ovinkom, že je počil strel izginil, se skril; utrniti se v temo 3. ekspr. pasti, kaniti: solza se utrne iz očesa / s stropa se je utrnila kaplja 4. ekspr. pojaviti se v zavesti: utrnila se mu je rešilna misel; nehote se mu je utrnilo nekaj pomislekov / morda se mi bo utrnila prava beseda; nič pametnega se mi ne utrne; brezoseb. utrnilo se mu je, da morda vse ni čisto res pomislil je ∙ ekspr. v njem se je utrnil dvom podvomil je utŕnjen -a -o: utrnjena sveča; luči so že utrnjene ♪
  2.      utrpéti  -ím dov., tudi utŕpel (ẹ́ í) 1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic: vprašali so ga, koliko delavcev bi lahko utrpel; te knjige ne morem utrpeti; dal vam bom toliko, kolikor lahko utrpim / nekaj dinarjev bo že vsak utrpel 2. postati deležen česa negativnega, neprijetnega: četa je utrpela velike izgube; utrpeti precejšnjo škodo; publ. utrpeli so različne nevšečnosti imeli // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je osebek deležen dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: utrpeti ponižanje; moštvo je utrpelo poraz je bilo poraženo; v nesreči je utrpela hude poškodbe se je hudo poškodovala / knjiž. organizem lahko utrpi začasno povečanje sladkorja v krvi prenese, zdrži ♪
  3.      utrpévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat utrpeti: težko so utrpevali tolikšne vsote / utrpevati ponižanja ♪
  4.      utrudíti  in utrúditi -im dov. (ȋ ú ū) 1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: nobeno delo ga ne utrudi; obisk je bolnika utrudil; utruditi vojake z dolgim pohodom; ti trije dnevi so jo zelo, ekspr. do smrti utrudili; od prenapornega dela se je tako utrudil, da je zbolel 2. povzročiti, da kaj zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve izgubi zmožnost opravljanja svoje funkcije v polni meri: delo ob slabi luči utrudi oči; s kričanjem utruditi grlo, pljuča; z napornimi vajami si utruditi mišice 3. povzročiti pri kom zmanjšanje volje, zmožnosti za doseganje kakega cilja, uresničevanje kakega prizadevanja: prerekanje z nasprotniki ga je z leti utrudilo / utruditi sovražnika s hitrimi napadi // povzročiti pri kom zmanjšanje zanimanja za kaj, naveličanost: ta glasba ga hitro utrudi / utrudil jih je z naštevanjem nepomembnih dogodkov utrudíti se in utrúditi se 1. zaradi dalj časa trajajoče telesne, duševne dejavnosti priti v stanje zmanjšanja telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: ko so se utrudili, so posedli na travo; konj se je že po nekaj vožnjah utrudil; hitro, preveč se utruditi / duševno, telesno se utruditi 2. ekspr. postati manj močen, intenziven: njuna ljubezen se je utrudila; tovarištvo se ne utrudi ● ekspr. utrudil se je ponavljati vedno isto naveličal ◊ agr. zemlja se utrudi zaradi zaporednega gojenja iste kulture postane manj rodna ali slabo rodna; teh. material, kovina se utrudi zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost utrújen -a -o 1. deležnik od utruditi: utrujen človek; postati utrujen; utrujene noge; utrujena zemlja; utrujen od hoje; do smrti, na smrt utrujen 2. ki izraža, kaže utrujenost: utrujen glas; utrujeni koraki; utrujen obraz; utrujen pogled ♦ kozm. utrujena koža koža sivkaste barve, ki je izgubila napetost; prisl.: utrujeno reči, pogledati; utrujeno se smehljati; utrujeno hladen pogled; sam.: pomagati utrujenim ♪
  5.      uvájati  -am nedov. (ā) 1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvajati novega delavca; začetnik naj se uvaja postopoma / uvajati koga v delo, politiko // seznanjati koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvajati koga v matematiko, računalništvo / ekspr. uvajati učence v svet atomov 2. seznanjati koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvajati koga v znane družine, klube / uvajati otroke v družbo 3. delati, da se kaj začne uporabljati: uvajati nove avtomobilske gume; uvajati mehanizacijo v kmetijstvo / uvajati dosežke raziskav v gospodarstvo / uvajati industrijski način gradnje; uvajati nove oblike delitve dohodkov / pisec razprave uvaja več novih izrazov jih začenja uporabljati; uvajati nove zamisli začenjati jih uresničevati 4. delati, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvajati nove davke, predpise; uvajati delovno obveznost; uvajati desetletno šolanje / uvajati carinske olajšave // delati, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvajati disciplino, red / uvajati nove letalske proge / publ. uvajati spremembe začenjati spreminjati // odločati, da se kaj začne: uvajati preiskave 5. delati, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: pisatelj v vsakem poglavju uvaja nove osebe / publ. uvajati v razpravo nove vidike 6. knjiž. delati uvod v kaj: predvajanje filmov je navadno uvajal urednik sam s kratko predstavitvijo / oddajo uvaja znana melodija ◊ kem. uvajati atome, atomske skupine v molekulo nadomeščati, zamenjavati jih; uvajati pline v tekočino napeljavati, voditi; lingv. veznik da uvaja odvisni stavek uvajajóč -a -e: uvajajoč novo metodo, so spregledali pomembno navodilo ♪
  6.      úvala  -e ž (ȗ) geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom: obdelana zemlja v uvalah ♪
  7.      uvédba  tudi uvêdba -e ž (ẹ̑; ȇ) glagolnik od uvesti: uvedba novih strojev / uvedba demokracije, samoupravljanja / uvedba preiskave ♪
  8.      uveljáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljaviti svoje mnenje; uveljaviti nove vrednote / uveljaviti višje cene / raba je uveljavila drugačno pisavo; nova metoda se je povsod uveljavila 2. narediti, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: to odkritje ga je uveljavilo v svetu / težko je uveljaviti nov izdelek na trgu 3. narediti, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda je spet uveljavila dolga krila 4. narediti, da se kaj kje uporablja: uveljaviti slovenščino v skupščini, vojski // narediti, da se kaj začne splošno uporabljati: to ime se ni moglo uveljaviti; uveljaviti novo poimenovanje za kaj / uveljavile so se še druge kovine 5. narediti, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljaviti odločitev, sklep; uveljaviti svojo voljo; uveljaviti zahtevo s silo / uveljaviti svojo oblast, pravico; uveljaviti s tožbo / uveljaviti invalidsko pokojnino / ker ni imel potrdila, popusta ni mogel uveljaviti ● ekspr. ker je pihalo, sonce ni moglo uveljaviti svoje moči ni bilo čutiti njegove toplote; publ. uveljaviti premoč na igrišču izkoristiti, izrabiti uveljáviti se 1. pridobiti si veljavo, ugled: uveljaviti se v družbi; uveljaviti se z odkritjem zdravila; politično, znanstveno se uveljaviti; uveljaviti se kot športnik / podjetje se je uveljavilo tudi v tujini 2. nav. ekspr. postati znan, pomemben: prireditev se je kmalu uveljavila; popevka se je hitro uveljavila postala znana, priljubljena / ta literarna smer se ni uveljavila uveljávljen -a -o: uveljavljena igralka; pravilo je splošno uveljavljeno ♪
  9.      uvéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel // ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uvene uvénjen -a -o uvenel: uvenjen cvet; prim. uvel, uveneti ♪
  10.      uvérjenost  -i ž (ẹ̑) zastar. prepričanost: njegova uverjenost se je okrepila; uverjenost koga v kaj, o čem / govoriti z veliko uverjenostjo ♪
  11.      uvêsti  uvêdem dov., uvêdel in uvédel uvêdla, stil. uvèl uvêla (é) 1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvesti novega delavca, novinca / uvesti koga v delo, kupčijo // seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvesti koga v filozofijo; uvesti se v teorijo / ekspr. uvesti koga v skrivnosti narave 2. seznaniti koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvesti koga v družino, klub / poroka ga je uvedla v višjo družbo 3. narediti, da se kaj začne uporabljati: uvedli so peterokrako zvezdo kot oznako partizanske vojske; uvesti računalnike v tovarne in urade / uvesti nove izraze začeti uporabljati; uvesti slovenščino v vojsko / uvesti novo kulturno rastlino začeti jo gojiti 4. narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvesti nov davek; uvesti obvezno šolanje / publ. uvesti stroge varnostne ukrepe // narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvesti disciplino, red; uvesti enakopravnost / uvesti novo rubriko / uvesti še eno avtobusno progo / publ.: uvesti izboljšavo izboljšati; uvesti spremembe spremeniti // odločiti, da se kaj začne: uvesti disciplinski postopek proti komu; uvesti preiskavo 5. narediti, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: v tretjem poglavju uvede pisatelj novo osebo; stoiki so uvedli v filozofijo pojem usode 6. knjiž. narediti uvod v kaj: televizijski film je uvedel urednik s kratkim orisom dobe / igro uvede igralec s kratko pesmico začne ● knjiž. uvesti nit, trak skozi luknjico napeljati, potegniti; knjiž., redko hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano neposredno pripelje ◊ kem. uvesti tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih; mat. uvesti novo neznanko uvedèn -êna -o: ta izraz je bil uveden šele pred kratkim; dekle je v delo dobro uvedeno ♪
  12.      uvésti  uvézem in uvêsti uvêzem dov. (ẹ́; é) 1. z vezenjem narediti: uvesti grb, začetnici; uvesti rože v prt; uvesti s svilo, z zlatom 2. z vezenjem okrasiti: uvesti blazino, pregrinjalo; uvesti pletenino z biseri uvézen -a -o in uvezèn -êna -o: uvezeni okraski ♪
  13.      uvezenína  -e ž (í) redko uvezen lik, okrasek: obleka s cvetličnimi uvezeninami ♪
  14.      uvíd  -a m (ȋ) glagolnik od uvideti: uvid zmote / te skrivnosti presegajo umski uvid / knjiga omogoča uvid v bistvo problema ♪
  15.      uvíjati  -am nedov. (í) 1. z vitjem delati uporabno za ovijanje, vezanje: uvijati vrbovo šibo; z vsako roko uvijati v drugo smer 2. z vrtenjem spravljati v kaj: uvijati žarnico; uvijati vijake v les / uvijati papir v pisalni stroj 3. zavijati, zvijati navznoter: te živalice plavajo tako, da hitro uvijajo rep; lasje so se ji začeli uvijati // z vitjem spravljati v kaj: uvijati pisano nit v prejo 4. knjiž. kriviti, upogibati: veter uvija drevesa; uvijati palico; uvijati se sem in tja / hrbet se uvija ob naslonjalu ● knjiž. vsakega uvija, kakor hoče si ga podreja; knjiž. uvijati se pred kom izgovarjati se, izmikati se ♪
  16.      uvíti  uvíjem dov. (í) 1. z vitjem narediti uporabno za ovijanje, vezanje: uviti leskovo šibo 2. z vrtenjem spraviti v kaj: uviti vijak v les / uviti zamašek v steklenico; deli cevi se dajo uviti drug v drugega 3. zaviti, zviti navznoter: polh uvije rep; lasje so se ji uvili 4. knjiž. ukriviti, upogniti: veter je uvil drevo; uviti palico / uviti hrbet; uviti se nazaj / ekspr. leta so ga uvila k zemlji ● knjiž. rad bi ga uvil po svojem kopitu si ga podredil; star. letos nas bi uvilo, če ne bi dobili posojila spravilo v stisko, težave; ekspr. cesta se uvije v dolino Krke vijoč se pride, pripelje uvít -a -o: uviti rogovi kozla; v les uvit vijak ♪
  17.      uvòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: ker ni našel boljšega uvoda, je začel govoriti o vremenu / povedati nekaj besed za uvod / le počakajte, to dejanje je šele uvod; njen krik je bil uvod v splošen pretep // govorjenje, besedilo, ki naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: po obširnem uvodu je končno izrekel prošnjo; ta študija je uvod k filmu, v film / narediti kratek uvod 2. del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen, določijo osnovni pojmi: uvod sem že napisal, prebral; uvod članka, pesmi 3. v zvezi z v kar uvaja v kako vedo, dejavnost: uvod v filozofijo, matematiko / izšla je knjiga Uvod v računalništvo ♪
  18.      uvòz  -ôza m (ȍ ó) 1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago ♦ ekon. intervencijski uvoz // količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev 2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti 3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo ♪
  19.      uvozíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj; uvoz: zapeljati na uvozišče ♪
  20.      uzánca  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. jur. ustaljen običaj, navada v poslovanju: držati se uzanc; poslovati po uzancah; mednarodne uzance / bančne, blagovne, trgovske, turistične uzance / poslovne uzance // zbrani in sistematizirani zapisi takih običajev, navad: izdati, objaviti uzance; zbornik uzanc / posebne za posamezne gospodarske dejavnosti ali posamezno vrsto blaga, splošne uzance za vse gospodarske dejavnosti 2. knjiž. ustaljene navade, pravila kake dejavnosti: poklicne uzance / ta pisatelj zavestno krši pisateljske uzance ♪
  21.      uzavéstiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane kaj sestavina zavesti: uzavestiti kako idejo, izraz; uzavestiti komu drugačna načela // narediti, povzročiti, da se kdo česa zave: uzavestiti (si) delo, pomen slavljenca 2. narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: uzavestiti bralce, ljudi uzavéstiti se postati zaveden: narod se je uzavestil uzavéščen -a -o: to dogajanje v ljudeh še ni uzaveščeno ♪
  22.      úzda  -e ž (ū) priprava iz brzde in jermenov, ki se da konju na glavo, da se lahko vodi: nadeti uzdo; držati, prijeti, voditi konja za uzdo ● ekspr. natakniti komu uzdo omejiti ga v svobodnem ravnanju, vedenju; ekspr. zna se držati, imeti na uzdi obvladati ◊ navt. uzda jadra vrv, s katero se priteguje ali popušča deblo pri jadranju; uzda krmilne naprave drog, veriga ali jeklena vrv, ki povezuje krmilno kolo s krmilom ♪
  23.      uzlovóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. vznejevoljiti: pikre besede so ga uzlovoljile uzlovóljen -a -o: uzlovoljen človek; oditi uzlovoljen ♪
  24.      úzmati  -am nedov. (ȗ) star. jemati, krasti: tat uzma; uzmati seno / uzmati hrvaške, slovanske besede jemati, prevzemati ♪
  25.      úzmovič  -a m (ȗ) star. tat, kradljivec: odkriti uzmoviča ♪

   18.660 18.685 18.710 18.735 18.760 18.785 18.810 18.835 18.860 18.885  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA