Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (18.310-18.334)



  1.      triploíden  -dna -o prid. () biol. ki ima trojno število kromosomov: triploidne celice
  2.      trípólen  -lna -o prid. (-ọ̑) elektr. ki ima tri pole: tripolni vtič; stikalo je tripolno / tripolni kratki stik
  3.      tripóljski  in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ) arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura
  4.      trípót  prisl. (-ọ̑) star. trikrat: tripot kopati; tripot zapovrstjo
  5.      tripótje  -a s (ọ̑) knjiž. križišče treh poti: srečati se na tripotju
  6.      tríps  -a m () zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips: uši in trips / tobakov trips
  7.      tríptih  tudi tríptihon -a m () 1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se držeče plošče: gotski triptih; težek, velik triptih; krilo triptiha / odpreti triptih premična dela triptiha; oltarni triptih // likovna dela na teh ploščah: naslikati triptih; avtor triptiha 2. pri starih Rimljanih tri povoščene med seboj povezane tablice za pisanje: popisati triptih 3. knjiž. iz treh delov sestavljeno umetniško delo, zlasti literarno: ta roman je triptih / Triptih Agate Schwarzkobler // snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih; trilogija: napisati triptih; filmski triptih; triptih tragedij
  8.      tríptik  -a m () avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo državo brez plačila carine: izdati, pokazati triptik; triptik in karnet
  9.      trírámen  -mna -o prid. (-) ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik ♦ arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama
  10.      trírazrédnica  -e ž (-ẹ̑) nekdaj trirazredna šola: v kraju je bila trirazrednica
  11.      trirób  -a m (ọ̑) geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma
  12.      tríróg  -a -o prid. (-ọ̑ -ọ̄) ki ima tri rogove: triroga žival / trirogo pokrivalo ♦ zool. trirogi kameleon kameleon s tremi rožički na gobcu in nad očmi, ki živi v Afriki, Chamaelleon owenii
  13.      trírôgeljn  in trírógeljn -a -o [gǝl] prid. (-; -ọ̑) ki ima tri roglje: trirogeljni svečnik / trirogeljno pokrivalo
  14.      trírôgeljnik  in trírógeljnik -a [gǝl] m (-; -ọ̑) 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom
  15.      trísto  štev. neskl., stil. trísto trístotih () izraža število ali številko tristo [300]: prevoziti tristo kilometrov; v tristo letih / obrniti se za tristo šestdeset stopinj 360° / kot kletvica: tristo hudičev, kje pa je; tristo kosmatih; tristo zelenih, tako pa ne gre / kot podkrepitev tristo mačkov, da ga ne ujameš ● pog. zebe me kot tristo hudičev, tristo medvedov zelo
  16.      tríšlja  -e ž () bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus
  17.      tríštéven  -vna -o prid. (-ẹ̄ -ẹ̑) v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična
  18.      trítráčen  -čna -o prid. (-) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov
  19.      triúmf  -a m () 1. pri starih Rimljanih slavnostni sprejem zmagovitega vojskovodje in njegove vojske v Rimu: prirediti triumf / voditi zajete vojake v triumfu v sprevodu ob tem sprejemu 2. knjiž. izredna, velika zmaga: triumf je pripadel našemu moštvu; triumf nad sovražnikom / triumf razuma // zmagoslavje: komaj se je premagal, da je skril svoj triumf; triumf zmagovalcev / z velikim triumfom je razkazoval svoj plen 3. knjiž. izreden, velik uspeh: pevka je doživljala same triumfe
  20.      triumfírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad sovražnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e: triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica
  21.      triumvirát  -a m () 1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata 2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa // skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata 3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar
  22.      trívéjen  -jna -o prid. (-ẹ̑) ki ima tri veje: trivejna krošnja ♦ anat. trivejni živec možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti
  23.      triviálen  -lna -o prid. () knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev 2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje ● trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programomlit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna
  24.      triviálka  -e ž () v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom: ustanavljati trivialke
  25.      trízna  -e ž () pri starih Slovanih pogrebna slovesnost z bojnimi igrami: okrog grmade se je začela trizna

   18.185 18.210 18.235 18.260 18.285 18.310 18.335 18.360 18.385 18.410  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA