Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (17.885-17.909)


  1.      tegôbnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost tegobnega: tegobnost pokrajine / tegobnost mu izgine z obraza ♪
  2.      tehnicízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. pretirano uporabljanje, vrednotenje tehničnih dosežkov, pripomočkov: nasprotovati tehnicizmu; krepitev tehnicizma / tehnicizem spreminja ljudi v robote // dajanje prednosti tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: pisatelj, slikar je zašel v tehnicizem / stilistični tehnicizem ♪
  3.      téhničen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na tehniko: a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost 2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe 3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo ◊ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični knockout sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje téhnično prisl.: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.: pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem ♪
  4.      tehnologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo 2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja // skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija; tehnologija transporta // publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije ♪
  5.      téhten  -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́) 1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno // ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne 2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka ● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih téhtno prisl.: tehtno govoriti ♪
  6.      téhtnica  -e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti ● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani ◊ astr. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege ♪
  7.      ték 1 -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
  8.      tekáč  -a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo // nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir 4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač; stopati po tekaču; rdeč tekač; tekač iz slame 5. žarg., šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem ◊ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu ♪
  9.      tekáčica  -e ž (á) športnica, ki goji tek: najhitrejša tekačica na svetu / tekačica na smučeh ♦ šport. tekačica na kratke proge ♪
  10.      tékati  -am nedov. (ẹ̑) večkrat, s presledki teči: otroci tekajo po travniku; tekati sem in tja; vsak večer tekam / piščeta tekajo po dvorišču / ekspr.: tekati od urada do urada; tekati po opravkih tekáje knjiž.: tekaje dolgo zasledovati koga tekajóč -a -e: igrati se tekajoč po dvorišču; po travi tekajoči otroci ♪
  11.      tekljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. tekati z majhnimi, kratkimi koraki: otrok veselo teklja; skakljati in tekljati / miš je tekljala okrog ♪
  12.      tekočína  -e ž (í) snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino: tekočina hlapi, teče; piti, pretočiti tekočino; ta snov vpija tekočino; brezbarvna, gosta, peneča se tekočina; jedka, vnetljiva tekočina; voda, mleko in druge tekočine; kaplja tekočine; tekočine in plini / hladilna tekočina v avtomobilskem motorju; kri in druge telesne tekočine; mehanika tekočin hidromehanika ∙ ekspr. življenjska tekočina kri ♦ anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina ki obdaja možgane in hrbtenjačo; likvor; sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; fiz. tekočina snov, ki se lahko pretaka; kapljevine in plini so tekočine; mont. težka tekočina katere gostota je večja od gostote vode; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor ♪
  13.      téksas  -a m (ẹ̑) žarg. kraj, lokal, ustanova, kjer vlada sila, nered: spet je šel v tisti teksas ♪
  14.      téksten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo ♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ♪
  15.      tekstúra  -e ž (ȗ) 1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine 2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti ♪
  16.      tektónika  -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive ♪
  17.      tekút  -a m (ȗ) zool. droben zajedavec, ki živi na ptičih in sesalcih, Mallophaga: tekut sesa kri; kokoši imajo tekute ♪
  18.      têle  -éta s (é ẹ́) 1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko 2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno ● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga ◊ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila ♪
  19.      teléčji  -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na teleta: telečja koža; telečje meso / telečje usnje / telečji zrezek; telečja obara ∙ ekspr. on je še ves telečji nespameten, neumen, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti; ekspr. imeti telečje noge za stanje, hojo negotove; šalj. telečja leta leta dozorevanja ♦ gastr. telečja krača; nadevane telečje prsi ♪
  20.      telefón  -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka ● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze ◊ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon ♪
  21.      telefonáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto telefonirati: kar naprej mu telefonari ♪
  22.      telefonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati; pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi telefoníran -a -o: telefonirano sporočilo ♦ ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu ♪
  23.      teléga  -e ž (ẹ̄) 1. v ruskem okolju kmečki voz na štirih kolesih, zlasti za prevažanje tovora: naložiti na telego / peljati v telegi / pripeljati telego krompirja 2. mn., nar. vzhodno jarem za par živali z vodoravno nameščeno letvijo pod vratom: zapreči vola v telege ♪
  24.      telegráf  -a m (ȃ) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegraf ♦ elektr. Morsov telegraf in Morzejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt] ♪
  25.      télemark  -a m (ẹ̑) šport. sprememba smeri po strmini navzdol med vožnjo na smučeh, pri kateri je ena od nekoliko skrčenih nog pomaknjena naprej: narediti telemark / doskok v telemark doskok, pri katerem je ena od nekoliko skrčenih nog pomaknjena naprej ♪

   17.760 17.785 17.810 17.835 17.860 17.885 17.910 17.935 17.960 17.985  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA