Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (1.776-1.800)


  1.      nèukročèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ukročen: neukročena žival / ekspr. neukročeni fantje / ekspr.: neukročen mladostni nemir; neukročen smeh se je razlegal po dvorani ♪
  2.      nèukrôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh ♪
  3.      nèukrotljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi // nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza nèukrotljívo prisl.: neukrotljivo se boriti; govorila je kar naprej, neukrotljivo ♪
  4.      nèukrotljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. neukrotljiv človek: pri tem neukrotljivcu te vedno kaj preseneti ♪
  5.      nèukrotljívka  -e ž (ȅ-ȋ) ženska oblika od neukrotljivec: razbrzdanka in neukrotljivka je bila ♪
  6.      nèukrotljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neukrotljivega: neukrotljivost živali / ekspr.: pritožbe zaradi fantove neukrotljivosti; mladostna neukrotljivost ♪
  7.      nèzakrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zakrit: muslimanke takrat niso smele na ulico z nezakritim obrazom // neprikrit: nezakrite grožnje; nezakrito sovraštvo se mu je bralo v očeh ♪
  8.      nèzakrívljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni zakrivljen, ni ukrivljen: ravna, nezakrivljena palica 2. knjiž. ki ni nastal po krivdi koga: nezakrivljena nesreča, sramota ♪
  9.      nèzakŕknjen  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zakrknjen: jajce z nezakrknjenim rumenjakom ♪
  10.      nìčkólikokrat  in nìč kólikokrat prisl. (ȉ-ọ̄) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to povest nam je povedala ničkolikokrat ♪
  11.      nikákršen  in nikàkršen -šna -o zaim. (ȃ; ȁ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih ♪
  12.      nizkokrílnik  -a m (ȋ) aer. letalo s krili ob spodnjem robu trupa: leteti z nizkokrilnikom ♪
  13.      nobênkrat  tudi nobènkrat prisl. (ȇ; ȅ) izraža, da se dejanje ne zgodi niti enkrat: med vojno se nobenkrat nisva videla ∙ preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič ♪
  14.      nôvokŕščenec  -nca m (ō-ŕ) rel. kdor je bil nedavno, pred kratkim krščen: odrasli novokrščenci ♪
  15.      obákraj  prisl. (ȃ) knjiž. na obeh straneh: potok je obakraj obrasel z vrbami; vojaki so obstopili stezo obakraj / z rokama se je oprl na obakraj ob klop ♪
  16.      obákraj  predl. (ȃ) knjiž., z rodilnikom na obeh straneh: vojake je postavil obakraj ceste; obakraj potoka se razprostirajo riževa polja / plašno je pogledoval obakraj gazi po obeh straneh ♪
  17.      obákrat  prisl. (ȃ) poudarja skupnost, povezanost dveh ponovitev: dvakrat je delal izpit in obakrat je padel ♪
  18.      obílokrat  prisl. (ȋ) star. velikokrat, mnogokrat: pogovarjata se obilokrat ♪
  19.      obkrájen  -jna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja ob kraju, robu: obkrajni deli ploskve / obkrajna stebra sta višja od drugih ♦ anat. obkrajno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; periferno živčevje ♪
  20.      obkróžati  -am nedov. (ọ́) 1. gibati se, hoditi okrog česa: psa sta renče obkrožala vsak svoj trop / ptice so obkrožale ponesrečenca / zemljo obkroža množica satelitov kroži okoli nje 2. biti, nahajati se okrog česa: hotel obkroža borov gozd; vrtovi obkrožajo vas / čelo mu obkrožajo bujni lasje / obkrožal jih je gost dim // biti, obstajati v življenjskem okolju koga: seznaniti otroka s predmeti, ki ga obkrožajo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen razmer, kot jih nakazuje samostalnik: obkrožati koga z ljubeznijo, skrbjo ● knjiž. take misli so ga obkrožale vso pot je premišljeval o tem obkrožajóč -a -e: obkrožajoč obroč; morje obkrožajoče dežele ♪
  21.      obkróženje  -a s (ọ́) glagolnik od obkrožiti: večkratno obkroženje lune / obkroženje črede, živali ♪
  22.      obkroževáti  -újem nedov. (á ȗ) obkrožati: zver je v čedalje manjših krogih obkroževala svojo žrtev / mogočni vrhovi obkrožujejo dolino ♪
  23.      obkrožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obkrožiti: po večkratni obkrožitvi zemlje je vesoljec srečno pristal / obkrožitev številke pred izbranim kandidatom / prometna obkrožitev mesta ♪
  24.      obkrožíti  in obkróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. priti okrog česa: obkrožil je hišo, da bi odkril morebitno zasedo / letalo je dvakrat obkrožilo mesto; satelit je nekajkrat obkrožil zemljo 2. narediti sklenjeno črto, črte okrog česa: obkrožiti ustrezni odgovor, številko; na listku obkrožiti izbranega kandidata 3. postaviti se, pojaviti se okrog koga: govornika so obkrožili novinarji; radovedneži so ga obkrožili / ekspr. truden nasmeh je obkrožil njena usta 4. narediti krožno pot: kri obkroži telo v eni minuti; pren. novica je obkrožila svet ● nova cesta bo mesto obkrožila bo v loku speljana okrog njega; redko obkrožiti hišo z vrtom obdati obkróžen -a -o: z visokimi gorami obkrožena dolina ♪
  25.      odkrásti se  -krádem se dov., stil. odkràl se odkrála se (á ȃ) nav. ekspr. brez šuma, pritajeno oditi: po prstih se odkrasti iz hiše; odkradel se je mimo njega / čoln se je odkradel od brega tiho odplaval // naskrivaj, neopazno oditi: nekateri so se že odkradli domov ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA