Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (17.585-17.609)


  1.      šírom  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini ♪
  2.      šírši  -a -e prid. (ȋ) 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena ♪
  3.      šíška  -e ž (ȋ) bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglic ◊ šport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu ♪
  4.      šíti  šíjem nedov., šìl (í ȋ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije šít -a -o: šita usnjena žoga ♪
  5.      šív  -a m (ȋ) 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv ◊ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv ♪
  6.      šiváč  -a m (á) slabš. krojač: šivači in krpači ♪
  7.      šivánka  -e ž (ȃ) podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje: potegniti, zabosti šivanko; konica, uho šivanke; šivanke in bucike / vdeti nit v šivanko v uho šivanke; blazinica za šivanke ∙ šalj. poprijeti se šivanke postati krojač; ekspr. iskati šivanko v senu početi kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno; ekspr. sedeti (kakor) na šivankah biti zelo nestrpen, nemiren; ekspr. preživljati se s šivanko šivanjem; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti zelo velika; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno ♪
  8.      šivánkar  -ja m (ȃ) slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja ♪
  9.      šivánkarstvo  -a s (ȃ) slabš. krojaštvo ali šiviljstvo: ukvarjati se s šivankarstvom ♪
  10.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko ♪
  11.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem ♪
  12.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka ♪
  13.      šivíljstvo  -a s (ȋ) obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo ♪
  14.      škája  -e ž (ā) teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: s škajo prekrita kovina / ob nakovalu je bilo veliko škaje okujine ♪
  15.      škandálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno ♪
  16.      škandalizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od škandalizirati: odkritje te tatvine je povzročilo škandaliziranje po vsej deželi ♪
  17.      škapulír  -ja m (í) rel. 1. širok pas blaga z odprtino za glavo, ki pokriva prsno in hrbtno stran redovniškega oblačila: obleči škapulir; biti v škapulirju 2. med seboj s trakovoma povezana koščka blaga, od katerih se eden nosi na prsih in ima kako nabožno podobico, drugi pa na hrbtu: frančiškanski tretjeredniki so nosili škapulirje; škapulirji in svetinjice ♪
  18.      škárjast  -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben odprtim škarjam: škarjast rep lastovke / škarjasta oblika ◊ alp. škarjasto varovanje varovanje z vrvema levo in desno od vodečega plezalca; elektr. škarjasti odjemnik tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika; pantograf; med. škarjasta hoja hoja, pri kateri se postavlja noga pred drugo nogo tako, da jo križa; teh. škarjasti eskalator eskalator za prevoz navzgor in navzdol; škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig; vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja; škarjasto zobovje zobovje, pri katerem segajo zgornji sekalci čez spodnje ♪
  19.      škárje  -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša ● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V ◊ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo ♪
  20.      škárpast  -a -o prid. (ȃ) podoben škarpi: stolp s polkrožnim škarpastim prizidkom ♪
  21.      škáteln  -a -o [tǝl] prid. (ȃ) nanašajoč se na škatlo: škateln pokrov / škatelna lepenka lepenka za škatle ♪
  22.      škátla  -e ž (ȃ) 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine // vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov 2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli; škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija 3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus ● nar. škatla past za polhe; žarg., arhit. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; žarg., obrt. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski sprejemnik; žarg., les. okenska škatla okenski okvir ◊ etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; muz. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje ♪
  23.      škátlica  -e ž (ȃ) manjšalnica od škatla: odpreti škatlico; spraviti v škatlico / cigaretna škatlica; redko okrasna škatlica šatulja; škatlica od vžigalic, za vžigalice; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne / pokaditi tri škatlice na dan tri zavojčke cigaret; porabiti celo škatlico vžigalic ● ekspr. trhla škatlica je nemočno plesala na valovih čoln, ladja; on je kakor iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; stanovanje imajo zmeraj kakor iz škatlice zmeraj vzorno pospravljeno, čisto ♪
  24.      škèc  škêca m (ȅ é) nar. košček, grižljaj: škec kruha ♪
  25.      škíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila / škiliti z enim očesom na desnega soseda / postrani, od strani škiliti na koga // skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic; škiliti za kom skozi prste / škiliti skozi okno // tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves čas škili na meso; poželjivo škiliti / začel je škiliti za dekleti 3. ekspr., s predlogom skrivaj si želeti, prizadevati a) pridobiti kaj, polastiti se česa: že dolgo škilijo na naš gozd / zmeraj škili, kako bi koga opeharil b) priti kam: sovražnik spet škili čez mejo; eni škilijo v zakon, drugi iz njega škilèč -éča -e: škileč človek; škileč na soseda, je s strahom odgovoril ♪

   17.460 17.485 17.510 17.535 17.560 17.585 17.610 17.635 17.660 17.685  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA