Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (17.335-17.359)


  1.      substituírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nadomestiti, zamenjati: resnične dogodke je substituiral z izmišljenimi / večkrat je morala substituirati koga v službi ♦ jur. določiti, imenovati namestnika; kem. nadomestiti atom ali atomsko skupino v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino ♪
  2.      substrát  -a m (ȃ) knjiž. podlaga, osnova: materija je substrat forme / bolezen nima organskega substrata / pripraviti rožam primeren substrat talno, hranilno plast / idejni substrat pesnitve ♦ biol. hranilo za gojenje mikroorganizmov ali tkiv; snov, na katero deluje encim; lingv. prvine starejšega, izginulega jezika, ohranjene na istem ozemlju v drugem jeziku ♪
  3.      subvéncija  -e ž (ẹ́) denarna podpora, pomoč, navadno iz družbenega, državnega proračuna: dobiti, odobriti subvencijo; enkratna, stalna subvencija; subvencija za tisk / družbena, državna, občinska subvencija; izvozna subvencija ♪
  4.      subverzíja  -e ž (ȋ) prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje: obtožiti koga subverzije / gospodarska politična subverzija / narediti subverzijo ♪
  5.      suficitáren  -rna -o prid. (ȃ) publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitarni material / glede lesa je ta pokrajina suficitarna / suficitarni poklici ♪
  6.      suflêr  -ja m (ȇ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec: razpis za delovno mesto suflerja ∙ ekspr. nehal je poslušati suflerje prišepetovalce, svetovalce ♪
  7.      suflêrka  -e ž (ȇ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalka: v dvorani je bilo slišati suflerko; suflerka v operi ♪
  8.      suflírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila; šepetati: suflirati igralcu ∙ pog. suflirati sošolcu prišepetavati; ekspr. mu bom že jaz sufliral, kaj naj stori skrivaj rekel, svetoval ♪
  9.      sugerírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. posredno, prikrito (poskušati) vplivati na čustva, mišljenje, ravnanje koga: sugerirati komu načrt, odgovor, odločitev; v pismu mu je sugeriral, naj vztraja; sugeriral si je, da ga ne boli več / sugerirati kaj hipnotizirani osebi 2. knjiž. posredno, prikrito svetovati, predlagati: na sestanku je sugeriral nekaj sprememb; sugerirati gospodarske ukrepe 3. knjiž. biti tak, da se lahko misli, sme misliti na to, kar izraža dopolnilo: dogodki sugerirajo tak sklep / slika sugerira gledalcu lirično razpoloženje vzbuja v gledalcu sugeríran -a -o: njegove izjave so verjetno sugerirane; sugerirano ravnanje ♪
  10.      sugestíja  -e ž (ȋ) 1. posredno, prikrito vplivanje na čustva, mišljenje, ravnanje koga: upirati se sugestiji; lajšati bolečine s sugestijo; sugestija samemu sebi; uporaba sugestije v medicini / premagovati sugestije besed, vtisov ♦ psih. aktivna pri kateri oseba vpliva na drugo osebo, pasivna sugestija pri kateri oseba sprejema vpliv druge osebe; hipnotična sugestija ukaz, ki ga hipnotizirana oseba izpolni v hipnozi; množična sugestija pri kateri množica vpliva na posameznika ali nasprotno // vsebina takega vplivanja: sprejeti zdravnikovo sugestijo; okleniti se sugestije 2. knjiž. posreden, prikrit nasvet, predlog: dati, dobiti sugestijo za nadaljnje delo; pripombe in sugestije 3. knjiž., redko sugestivnost: občutiti sugestijo glasbe; velika sugestija umetnosti ♪
  11.      sugestíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na sugestija 1: sugestiven glas; sugestivna moč / imeti sugestiven vpliv na otroke / sugestivno vprašanje vprašanje, ki nakazuje odgovor, kakršnega želi, pričakuje izpraševalec 2. knjiž. ki zelo prevzame, vzbudi močen (čutni) vtis: sugestiven opis; sugestivna glasba, uprizoritev / sugestivno pripovedovanje prepričljivo sugestívno prisl.: besede so delovale sugestivno ♪
  12.      súh  -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe // ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga // ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz 2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku // ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta // v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim // ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa // ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo 6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa, ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto 8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem // ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica ● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svičnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja ◊ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suho vino vino, ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones súho tudi suhó prisl.: suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho ♦ grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa súhi -a -o sam.: tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži; prim. suho ♪
  13.      súhlja  -e ž (ȗ) nar. koroško ženska, ki skrbi za sušenje lanu na sušilni jami: suhlja in terice ♪
  14.      súho  -ega s (ȗ) knjiž. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: morje in suho; promet po morju in po suhem ∙ ekspr. življenje ga je postavilo na suho kljub prizadevanju, trudu se njegove želje po boljšem, srečnejšem življenju niso uresničile; nezavestnega so potegnili na suho na breg, na obalo; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo; prim. suh ♪
  15.      súhor  -ja m (ȗ) knjiž., redko prepečenec: jesti suhor ♦ gastr. manjše posušene rezine kruha, povaljane v sladkorju ali cimetu ♪
  16.      súhost  tudi suhóst -i ž (ú; ọ̑) značilnost suhega: suhost drv / suhost kot posledica bolezni, stradanja / ekspr. suhost kronike, statistike / občutiti suhost v ustih ♪
  17.      suíta  -e ž (ȋ) muz. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita ● knjiž., redko kralj s svojo suito s svojim spremstvom ♪
  18.      súk 2 -a m (ȗ) v arabskem okolju trgovska ulica: trgovine v sukih / pokriti suk pokrita tržnica ♪
  19.      sukáč  -a m (á) nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice uničujejo vinsko trto in sadno drevje, Tortricidae: škropiti proti sukačem / brstni, grozdni sukač ♪
  20.      súkanec  -nca m (ú) 1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje: vdeti sukanec v šivanko; črn sukanec; klobčič sukanca / laneni sukanec; pletilski, ribiški sukanec; spodnji, zgornji sukanec v šivalnem stroju ♦ obrt. sukanec za spenjanje; tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti sukanec ♪
  21.      súkanje  tudi sukánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od sukati: sukanje vlaken / sukanje niti, vrvi / sukanje trupa / sukanje orožja; sukanje šivanke / sukanje v krogu ♪
  22.      súkati  -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati ● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati súkati se 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni ● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki súkan -a -o: tanko sukana nit ♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej ♪
  23.      súknjič  -a m (ȗ) vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb ♪
  24.      súkno  -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno ♪
  25.      sulfát  -a m (ȃ) kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat ♪

   17.210 17.235 17.260 17.285 17.310 17.335 17.360 17.385 17.410 17.435  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA