Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (1.626-1.650)



  1.      krovézje  inkro vézje -a s (-ẹ̑) elektr. elektronsko vezje, ki ima zelo majhne razsežnosti: izdelava mikrovezij
  2.      milijónkrat  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: milijoni ust so to že milijonkrat izrekli; milijonkrat sem ti že povedal
  3.      mílimikrón  -a m (-ọ̑) fiz. enota za merjenje dolžine, tisočina mikrona
  4.      mimikríja  -e ž () biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija
  5.      mnógokrat  prisl. (ọ̑) izraža mnogo ponovitev: na Triglavu sem bil že mnogokrat // s primernikom izraža visoko stopnjo: uradno sporočilo govori o desetih ranjenih, vendar utegne biti število mnogokrat večje
  6.      mnogokráten  -tna -o prid. (ā) ki ima mnnogo ponovitev: za nekatere je bilo potrebno mnogokratno naročilo ♦ kem. zakon o mnogokratnem razmerju mas lastnost snovi, da se z drugo snovjo veže v več kot enkratnem razmerju; num. mnogokratni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh ali več dukatov
  7.      mnogokrátnik  -a m () mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: poiskati dva mnogokratnika števila šest / najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili
  8.      mnogokrátnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost mnogokratnega: mnogokratnost ponovitev ♦ mat. mnogokratnost korena
  9.      modroven  -vna -o prid.) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost
  10.      mójškra  -e ž (ọ́) 1. nižje pog. šivilja: učiti se za mojškro; dobra mojškra 2. nekdaj, zlasti v ljudskih pesmih strežnica grajske gospe: grajska gospa kliče svoje mojškre
  11.      mójškrica  -e ž (ọ́) 1. nižje pog. šivilja: dobra mojškrica 2. nekdaj, zlasti v ljudskih pesmih strežnica grajske gospe: grajska gospa kliče svoje mojškrice
  12.      mokráč 1 -a m (á) ekspr., redko kdor nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju: mokrači so lahko otroci in tudi odrasli
  13.      mokráč 2 -a m (á) ekspr., za nasprotnike socialnih demokratov, nekdaj socialni demokrat: govor vnetega mokrača
  14.      krast  -a -o prid. (ó) redko nekoliko moker: od redkih snežink je bila streha že mokrasta
  15.      krc  -a m (ọ̑) vlažen južni veter, ki prinaša dež: ponoči je začel pihati mokrc
  16.      mokrênje  -a s (é) glagolnik od mokriti: obvladati mokrenje; čaj pospešuje mokrenje; bolečine pri mokrenju
  17.      mokríca  -e ž (í) 1. nav. mn., zool. raki, ki imajo večino nog hodilk enako oblikovanih, Isopoda: mokrice in pajkovci 2. mn., star. močviren svet, močvirje: izsuševati mokrice
  18.      mokrìč  -íča m ( í) bot., navadno v zvezi navadni mokr manjša rastlina s poleglim, pokončnim ali plavajočim steblom in majhnimi cveti v socvetjih, Montia fontana
  19.      mokríla  -ríl s mn. () anat. organi, ki izločajo in odvajajo seč: bolezni mokril
  20.      mokrína  -e ž (í) redko 1. tekočina: iz bulic se izceja mokrina 2. vlaga, mokrota: mokrina zidu; sobe so zaradi mokrine nezdrave / zračna mokrina ◊ geogr. mokroten, močviren svet
  21.      mokríti  -ím nedov., mokrèn ( í) 1. knjiž. opravljati malo potrebo: mokril je kar na cesti; navaditi žival, da mokri vedno na istem mestu // izpraznjevati sečni mehur: bolnik pogosto mokri / podse mokriti; od strahu je mokril v hlače; mokriti v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krava krvavo mokri 2. na svojem površju delati kapljice: bulice na koži mokrijo / siri mokrijo 3. brezoseb., ekspr. deževati, rositi: mokrilo je iz nizke megle; nepretrgoma je mokrilo mokrèč -éča -e: mokreč lišaj; mokreča megla
  22.      mokrôta  -e ž (ó) 1. tekočina, zlasti v majhnih količinah: ta snov vpija mokroto; v čevljih je začutil mokroto; žleze izločajo neko sluzasto mokroto / v kotanji zastaja mokrota voda; biti odporen proti mokroti vlagi, vodi / ekspr. v očeh se ji je zasvetila mokrota solze; evfem. mali je povlekel mokroto v nos smrkelj // ekspr. padavine, zlasti dež: pogosta mokrota v aprilu je napravila veliko škode na drevju / orati v mokroti v deževnem vremenu // nar. vlaga: mokrota v stanovanju 2. ekspr. pijača, zlasti alkoholna: po jedi si je zaželel mokrote; v sodu je bilo še nekaj mokrote 3. star. vlažnost: meriti mokroto snovi ● ekspr., redko bela mokrota sneg
  23.      mokrôten  -tna -o prid. (ó) nekoliko moker, vlažen: mokroten zid / mokrotni pašniki; mokrotna pot; mokrotna tla / mokrotno stanovanje vlažno / mokroten dan; mokrotno vreme / mokroten oblak; mokrotna megla / v tej zgodnji uri je mesto še neprijazno in mokrotno / mokrotna izolacija izolacija proti vlagi mokrôtno prisl., v povedni rabi: če je le malo mokrotno, to seme že kali; ob zidu, v dolini je mokrotno
  24.      mónokromátičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) redko enobarven: monokromatični izdelki ♦ fiz. monokromatična svetloba svetloba, ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine, enobarvna svetloba; fot. monokromatični filter filter, ki prepušča žarke ene same barve; monokromatična fotografija fotografija v eni barvi
  25.      mótokrós  -a m (ọ̑-ọ̑) šport. dirkalna vožnja z motornimi kolesi po krožni progi z naravnimi ovirami: tekmovanje v motokrosu

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA