Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (16.185-16.209)


  1.      separácija  -e ž (á) 1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži // obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo 2. knjiž. ločevanje, osamljanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo ♪
  2.      separatízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. težnja po odcepitvi od kake skupnosti: obsojati separatizem / politični separatizem // težnja po večji samostojnosti v kaki skupnosti: zagovorniki pokrajinskega separatizma; separatizem in partikularizem / gospodarski separatizem ♪
  3.      sépija  -e ž (ẹ́) 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki ♪
  4.      sépsa  -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala ♪
  5.      serák  -a m (á) alp. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu: hojo so oteževali seraki; krušenje serakov ♪
  6.      serózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. podoben krvnemu serumu: serozna tekočina ♦ anat. serozna mrena ovojnica prsnih in trebušnih organov, ki izloča krvnemu serumu podobno tekočino ♪
  7.      sêrum  -a m (ȇ) med. tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi: serum in fibrin / krvni serum // ta tekočina s protitelesi proti določenim boleznim ali strupom: pridobiti serum; vbrizgati bolniku serum / prebolevniški serum iz krvi prebolevnika; serum proti davici, tetanusu; serum proti kačjemu piku / zdravilni serum ♪
  8.      servét  -a m (ẹ̑) pog. 1. prtiček, servieta: brisati se s servetom / papirnati servet 2. redko kuhinjska krpa, brisalka: s servetom pobrisati posodo ♪
  9.      servéta  -e ž (ẹ̑) pog. 1. prtiček, servieta: obrisati se s serveto 2. redko kuhinjska krpa, brisalka: oprati servete in brisače ♪
  10.      serviéta  -e ž (ẹ̑) 1. manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi; prtiček: razgrniti servieto; obrisati se v servieto / damastna, papirnata servieta 2. redko kuhinjska krpa, brisalka: s servieto pobrisati posodo ♪
  11.      servírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo ∙ ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže 2. žarg. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo servíran -a -o: okusno servirana hrana ♪
  12.      servíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na serviranje: servirni krožnik, pladenj; servirni pribor; jedilna in servirna posoda / servirna mizica / servirni udarec ♪
  13.      servís  -a m (ȋ) komplet navadno šestih ali dvanajstih krožnikov, skodelic in druge namizne posode: ta krožnik ne spada k servisu / dobila je lep čajni servis; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; kavni servis ♪
  14.      sêrvomehanízem  -zma m (ȇ-ȋ) strojn. pnevmatični ali hidravlični mehanizem v krmilni ali regulacijski napravi, ki povečuje silo z dodajanjem energije: moč servomehanizma se zmanjšuje ♪
  15.      sêrvomótor  in sêrvomotór -ja m (ȇ-ọ̑; ȇ-ọ̑) strojn. del servomehanizma, ki opravlja za krmiljenje ali regulacijo potrebno delo ♪
  16.      sesáč  -a [sǝs in ses] m (á) nav. mn., zool. nečlenasti zajedavci s priseski, živeči v ožilju človeka, jetrih ovc, goveda, konj in na škrgah rib, Trematodes: sesači in trakulje ♪
  17.      sesálec  -lca [sǝs-u̯c in ses-u̯c tudi sǝs-lc in ses-lc] m (ȃ) 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev ♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci 2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah ♪
  18.      sesálen  -lna -o [sǝs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko ♪
  19.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči ♪
  20.      sesèd  -éda [sǝs in ses] m (ȅ ẹ́) knjiž. sesedenje: sesed krvi / pljučni sesed pljučni kolaps ♪
  21.      sesédanje  -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi ♪
  22.      sesédati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj ♪
  23.      sesédek  -dka [sǝs in ses] m (ẹ̑) redko usedlina, gošča: kavni sesedek ∙ knjiž. krvni sesedek krvni strdek ♪
  24.      sesédenje  -a [sǝs in ses] s (ẹ̑) glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi ♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps ♪
  25.      sèsek  -ska in sesèk -skà in sêsek in sések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) 1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti / ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico 2. nizko dojka: njeni polni seski 3. zastar. cucelj, duda: dati otroku sesek ♪

   16.060 16.085 16.110 16.135 16.160 16.185 16.210 16.235 16.260 16.285  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA