Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kr (1.551-1.575)
- mákroekonomíja -e ž (ȃ-ȋ) ekon. ekonomija, ki se ukvarja z narodnim gospodarstvom kot celoto: razvoj makroekonomije ♪
- mákroekonómika -e ž (ȃ-ọ́) ekon. makroekonomija: razvoj makroekonomike ♪
- mákroekonómski -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na makroekonomijo: makroekonomske analize / obravnavati kaj na ravni makroekonomskih enot ♪
- mákrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ) fot. fotografiranje od blizu s pomočjo raztegljivega meha, dodatnih leč: področje makrofotografije; uporaba elektronske bliskovne luči v makrofotografiji // bližinski posnetek: razstava makrofotografij ♪
- mákrogamét -a m (ȃ-ẹ̑) biol. makrogameta ♪
- mákrogaméta -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. ženska spolna celica ♪
- mákrokózmičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́) nanašajoč se na makrokozmos: makrokozmično dogajanje / makrokozmični svet / makrokozmični problemi ♪
- mákrokózmos -a m (ȃ-ọ̑) knjiž. svet v celoti, vesolje: raziskovati makrokozmos; odnosi v makrokozmosu; mikrokozmos in makrokozmos / čutil je, da je tudi sam delec v makrokozmosu občestva ♪
- mákromolékula -e ž (ȃ-ẹ̑) kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč: snov iz makromolekul ♪
- mákromolékulski -a -o (ȃ-ẹ̑) pridevnik od makromolekula: makromolekulske snovi ♪
- makroskópski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom, ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje makroskópsko prisl.: makroskopsko stvar ni spremenjena ♪
- mákrospóra -e ž (ȃ-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z ženskimi spolnimi organi ♪
- mákrostruktúra -e ž (ȃ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala // publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: jugoslovanska makrostruktura ♪
- málokatérikrat prisl. (á-ẹ̄) star. malokrat, malokdaj: taka priložnost se malokaterikrat ponovi ♪
- málokrat prisl. (á) izraža malo ponovitev: le malokrat se srečava ♪
- malokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: malokrven bolnik 2. publ. slabokrven, anemičen: otrok je malokrven in mora v okrevališče // knjiž. neizrazit, medel: malokrvne osebe v delu; njegova dramatika je čedalje bolj malokrvna ♪
- malokŕvnost -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov ♪
- mànjkrat prisl. (ȁ) izraža manj ponovitev: srce mu v minuti utripne manjkrat, kot je navadno / živila, ki jih manjkrat uporabljamo, zložimo globlje v omaro ♪
- manuskrípt -a m (ȋ) knjiž. rokopis: stari manuskripti / manuskript izročiti tiskarni ♪
- màrsikatérikrat prisl. (ȁ-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma ♪
- màrsikrat prisl. (ȁ) zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo ♪
- masakríranje -a s (ȋ) glagolnik od masakrirati: masakriranje civilnega prebivalstva, vojnih ujetnikov ♪
- masakrírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. pomoriti, poklati: okupator je masakriral civilno prebivalstvo masakríran -a -o: podivjana sovražnikova tolpa je puščala za seboj masakrirane ljudi in požgane domačije ♪
- mediokritéta -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. povprečnost: dvigati se nad mediokriteto / zmaga mediokritete 2. povprečnež: preganjati mojstre in poveličevati mediokritete ♪
- mèdkrajéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni
telefonski centrali ♪
1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651