Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (14.260-14.284)



  1.      pretéhtati  -am dov. (ẹ̑) 1. ponovno stehtati: pretehtal je že ves krompir / ekspr. koliko blaga sem že pretehtala na tej tehtnici stehtala 2. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznati resnične lastnosti česa: pretehtati dokaze; dobro pretehtati predpise; zapisano si lahko bolje ogledamo in pretehtamo / pretehtal ga je z enim samim pogledom; pretehtati negativno in pozitivno stran zadeve / pretehtal je, da je nova služba kot nalašč zanj ugotovil // oceniti: pretehtati izgubo in dobiček pri poslovanju; kritično pretehtati novi način dela // premisliti: pretehtaj in se odloči; pretehtal je svoje spomine / pretehtal je vsako besedo, preden je spregovoril; vnaprej kaj pretehtati; nič ne pretehta, kaj govori 3. knjiž. prevladati: pretehtalo je mnenje, da so ti ukrepi nujni / med nagrajenci so pretehtali mlajši ustvarjalci / ugotovili so, da razvoj turizma na tem področju pretehta prednosti, ki naj bi jih imela elektrarna odtehta pretéhtan -a -o: pretehtan izbor pesmi; pretehtana kompozicija romana; pretehtana znanstvena metoda; pretehtana odločitev; jabolka so že pretehtana; prisl.: govoriti pretehtano
  2.      pretékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v teku večkrat prečkati: tukaj divjad preteka cesto 2. v teku prehitevati: pretekati počasnejše tekmovalce ● zastar. čas nam je hitro pretekal mineval; nar. streha preteka pušča; zastar. posode so preveč polne, voda preteka teče, se zliva čez rob; zastar. dolino preteka mirna reka po dolini teče; zastar. v znanju ga je pretekal prekašal, presegal
  3.      pretèp  -épa m ( ẹ́) medsebojno dajanje udarcev: iz prepira se je razvil pretep; bil je zapleten v pretep; fantovski pretepi; ekspr. krvav pretep; pretep med šolarji, s sosedom; pretep s koli, z noži; vzroki za pretep
  4.      pretépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) večkrat zelo tepsti: že vsa leta jo mož pretepa; otroke pretepa s palico; pretepati do krvi / nehaj pretepati žival tepsti pretépati se medsebojno si dajati udarce: spet se pretepajo / rad se pretepa ∙ ekspr. ne bom se pretepal za tujce bojeval
  5.      pretêpsti  -têpem dov., pretépel pretêpla (é) zelo natepsti: v jezi je pretepel hčerko; pretepsti s palico; ekspr. nečloveško so ga pretepli; ekspr. pretepsti koga do mrtvega; pretepel ga je kot psa; ekspr. pretepel jo bo, da bo vsa črna ∙ ekspr. najrajši bi se pretepel zelo sem jezen nase pretepèn -êna -o: pretepeno telo; pretepen do krvi ∙ tak sem, kot bi bil pretepen zelo sem utrujen; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno
  6.      pretéžkati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. pretehtati, presoditi: pretežkaj še enkrat svojo ceno
  7.      pretéžnost  -i ž (ẹ̄) dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa: kritizirati pretežnost samo sprotnih, praktičnih nalog v delovnem načrtu / pretežnost sivih tonov na sliki razmeroma velika mera, stopnjastar. hoteli so mu dokazati svojo pretežnost in prednost prevlado, premoč
  8.      pretihotápiti  -im dov.) skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor ∙ ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel pretihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo pretihotápljen -a -o: pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo
  9.      pretihotápljati  -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način prenašati, spravljati čez državno mejo: pretihotapljati radijske aparate / pretihotapljati ljudi
  10.      pretikálnica  -e ž () gastr. igla za prebadanje živil: s pretikalnico potisniti slanino v meso; s pretikalnico ugotoviti, ali je kruh pečen
  11.      pretípati  -am in -ljem dov. ( ) 1. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si ga pretipal / pretipati s prsti, z roko // s tipanjem preiskati: preden sede, pretipa naslonjalo in sedež; hitro so jim pretipali žepe / pretipali so ga, ker so sumili, da je oborožen / zdravnik mu je pretipal boleče mesto; pretipal si je roko in čutil, da ni zlomljena; pren. z očmi pretipati koga od nog do glave 2. ekspr. temeljito izprašati: hotel ga je pobliže spoznati in pretipati; pretipaj ga, kaj misli / preiskovalci so obtožene pošteno pretipali / imel je nalogo pretipati anarhistične organizacije raziskati njihovo delovanjeekspr. cesto so pretipali z reflektorji preiskali; ekspr. pretipali so vsako hišo preiskali; ekspr. pretipati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga 3. ekspr. natepsti, pretepsti: če ga nekoliko pretipate, mu ne bo škodilo; pretipati koga s palico pretípati se tipajoč priti: v temi se pretipati do okna, iz hiše, skozi sobo; pren. pretipati se do jedra problema
  12.      pretipávati  -am nedov. () 1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano // s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh ∙ ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje 2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega
  13.      pretipkováti  -újem nedov.) pretipkavati: strojepiska pretipkuje okrožnice
  14.      pretírati  -am dov. () 1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral 2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja pretíran -a -o 1. deležnik od pretirati: vaša ocena položaja je v marsičem pretirana 2. ki se zelo razlikuje od povprečnosti: pretirani gibi; ta novica je pretirana; pretirano narodnjaštvo 3. ki je, nastopa v preveliki meri: pretirana občutljivost; pretirana vljudnost; pretirano uživanje tablet / ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega
  15.      pretískati  -am dov. (í) 1. natisniti kaj čez kaj, kar je že natisnjeno: pretiskati naslov / pretiskati bone 2. ponovno potiskati: pretiskati papir s kričečimi barvami pretískan -a -o: pretiskano besedilo ♦ filat. pretiskana znamka znamka, na kateri je z dodatnim, kasnejšim tiskanjem spremenjeno besedilo ali številka, ki označuje nominalno vrednost
  16.      pretíti  -ím nedov. ( í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo // zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo 2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku pretèč -éča -e: preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati
  17.      pretlačevánje  -a s () glagolnik od pretlačevati: pretlačevanje krompirja, sadja
  18.      pretláčiti  -im, in pretlačíti in pretláčiti -im dov.; á ) 1. s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačiti paradižnik skozi sito / pretlačiti kuhan fižol 2. popolnoma, v celoti stlačiti: pretlačiti grozdje; dobro pretlačiti krompir, da ne ostanejo koščki pretláčen -a -o: pretlačena skuta; pretlačeno sadje
  19.      pretočíti  -tóčim dov. ( ọ́) s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo ● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzih pretočíti se 1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce pretóčen -a -o: izmeriti količino pretočenega goriva; vino je pretočeno
  20.      pretòk  -óka m ( ọ́) 1. glagolnik od pretakati ali pretočiti: pravočasen pretok vina / omogočiti pretok plina, zraka; ovirati pretok; cevi za pretok vode / pretok krvi / pretok kapitala / pretok informacij, podatkov; pretok prometa, vozil // količina plina, tekočine, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek: pretok zraka se poveča, zmanjša; izmeriti pretok vode 2. redko prekop, kanal: jezeri sta povezani s pretokom; z ločjem zarasel pretok / izkopati pretok ◊ fiz. magnetni pretok količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka
  21.      pretórij  -a m (ọ́) zgod., pri starih Rimljanih prostor, kraj, kjer je nastanjen (vrhovni) poveljnik vojske: bojni posvet je bil v pretoriju; vojaki iz pretorija
  22.      pretrès  -ésa m ( ẹ́) 1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres 2. glagolnik od pretresti: pretres žita v vreče / pretres načrta, predlogov; kratek pretres pomenov manj znanih besed / kritičen pretres umetnine / dati, vzeti kaj v pretres ♦ med. pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca 3. nav. ekspr. kar ima za posledico bistvene spremembe: to je bil odločilen reorganizacijski pretres; doba velikih družbenih pretresov / potekati brez pretresov / njena ljubezen je doživljala pretrese
  23.      pretrésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pretresati: pretresanje žita v drugo vrečo / pretresanje predloga o izboljšanju položaja / kritično pretresanje biografskih podatkov
  24.      pretrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo 2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih 3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce 5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo ● ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji pretresajóč -a -e: svet pretresajoče krize
  25.      pretresávati  -am nedov. () redko pretresati: na krožkih so pretresavali vsa aktualna vprašanja / pretresavala sta zanimive stvari o vojni / pretresavala ga je divja jeza

   14.135 14.160 14.185 14.210 14.235 14.260 14.285 14.310 14.335 14.360  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA