Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (12.410-12.434)


  1.      počehljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas čehljati: počehljal je kravo po vratu; počehljati se po glavi ∙ šalj. počehljal ga je po zadnjici natepel ga je ♪
  2.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga ♪
  3.      počèp  -épa m (ȅ ẹ́) glagolnik od počepniti ali počeniti: utrjevati si noge s počepi; prožni počepi in poskoki otrok / stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju // stoja na zelo skrčenih nogah: vzdigniti se, zravnati se iz počepa; spustiti se v počep / stati v lahnem počepu ♦ šport. enonožni počep ♪
  4.      počépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala ∙ vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo // ekspr. sesedati se, podirati se: drevje v sadovnjaku je bilo neočiščeno in plotovi so počepali 2. slabš. popuščati zahtevam, vdajati se: pestil jih je, da so od strahu počepali drug za drugim ♪
  5.      počépka  -e ž (ẹ̑) 1. plesna figura s počepi, značilna zlasti za ukrajinske ljudske plese: plesati počepko; ples je prešel v počepko / v počepki je šel okrog sobe 2. slabš. vlačuga, prostitutka: delati vtis počepke ♪
  6.      počépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla // ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil ● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne ima ljubezenske, spolne odnose z njim ♪
  7.      počesánost  -i ž (á) stanje počesanega človeka: vedno je skrbel za svojo počesanost ♪
  8.      počéti 1 -čnèm nedov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: zjutraj raznaša časopis, to počne vsak dan; rad bi počel kaj koristnega, pametnega / po kosilu gre na sprehod ali pa počne kaj drugega; poglej, kaj počnejo otroci na dvorišču; kaj ste počeli v sobi, da je tako zakajena; ne more sedeti pri miru, vedno kaj počne; včasih je popival, zdaj pa tega ne počne več; ne sme početi tega, kar bi rad / početi neumnosti; ne počni več takih reči / ne ve, kaj naj počne v takem primeru kaj naj stori, ukrene; kaj si počel, odkar se nisva videla kako si živel, s čim si se ukvarjal; grozno, kaj vse ti ljudje počnejo kako neprimerno se vedejo; kako neprimerno, neustrezno ukrepajo 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: hude reči so počeli z njim / kaj si počel s knjigo, da je vsa umazana; redko grdo počne z učenci dela, ravna ● ekspr. le kaj bo počela brez njega brez njegove pomoči bo težko kos življenjskim težavam, določenim opravilom; ekspr. tu nimaš kaj početi pojdi, nisi zaželen; pog. s tem denarjem nimam kaj početi premalo ga je za nakup; ne morem živeti; ekspr. s takimi odgovori nimam kaj početi so neustrezni, neuporabni; ekspr. kaj počne tu ta človek kako, da je tukaj; ekspr. ni vedel, kaj bi počel od nestrpnosti zelo je bil nestrpen; ekspr. od zadrege ni vedela, kaj bi počela z rokami kako bi jih držala; ekspr. vse mogoče je počela, da bi vzbudila njihovo pozornost zelo si je prizadevala ♪
  9.      početvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti štirikrat tolikšno: početveriti dobiček // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: število članov se je v nekaj letih početverilo ♪
  10.      počéz  prisl. (ẹ̑) 1. vzporedno s krajšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: avtomobil stoji počez na cesti; pot drži počez čez njivo / počez prerezati steblo; pretrgati list podolgem in počez / ekspr. šel je (kar) na počez čez polje po najkrajši poti / počez črtkasta obleka b) predmeta, ki pride v tak položaj: hlod se je zataknil in postavil počez 2. navadno v zvezi s kupiti, prodati brez merjenja, podrobnega obračuna: prodati konja počez za šest tisoč dinarjev; ekspr. kupil je ves les (kar) počez // nav. ekspr. izraža približno ocenitev, ocenjevanje: ljudi ne smemo ocenjevati (kar) počez / lanska letina je bila, počez vzeto, kar dobra nasploh rečeno ● ljudje so se objemali počez in povprek vsevprek; šalj. duša se ji je postavila počez kljub starosti še ne bo kmalu umrla; ekspr. podolgem in počez prepotovati svet v vseh smereh; vsega; ekspr. zapirali so ljudi, vse počez, krive in nedolžne brez razlike, brez izjeme; prim. vsepočez ♪
  11.      počézen  -zna -o prid. (ẹ̑) 1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os // vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki 2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjeno ◊ fot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri počézno prisl., redko počez: postaviti počezno ♪
  12.      počístiti  -im dov., počíščen (í ȋ) odstraniti umazanijo, prah: počistiti sobo; počistiti okrog hiše, po tleh / počistiti polito jed ● publ. vlada je počistila z vsemi demokratičnimi elementi jih odstranila s položaja ♪
  13.      počítek  -tka m (ȋ) 1. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: počitek mu je koristil; želeti si počitka; potrebovati počitek / po kosilu imajo počitek / knjiž. narava se pripravlja k počitku / nedeljski, nočni, popoldanski počitek / kot voščilo prijeten počitek 2. nav. mn., zastar. počitnice: ob počitkih so veliko pešačili / hoditi na počitke k stricu na deželo ● številni problemi mu ne dajo počitka miru; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; dom počitka dom upokojencev, dom starejših občanov; vznes. kraj počitka pokopališče ◊ agr. čas (zimskega) počitka čas od odpadanja listja do brstenja ♪
  14.      póčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) 1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške // povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem // ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil 2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili 3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu 4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha 5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo ● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo póčiti se pog., ekspr. 1. sesti: počiti se v naslanjač 2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila póčen -a -o: počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič ♪
  15.      počíti  počíjem tudi počíti se počíjem se dov., počìl tudi počìl se (í ȋ) odpočiti se, oddahniti se: zdaj lahko počijem, redko si počijem / počiti od dela, skrbi / njegova glava je počila na očetovih prsih ♪
  16.      počítniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na počitnice: a) počitniški meseci / počitniški tečaji tujih jezikov / (počitniška) kolonija zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine / Počitniška zveza množična organizacija za mladino, ki svojim članom omogoča cenejša potovanja, izlete, preživljanje počitnic ♦ šol. počitniška proizvodna praksa delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja b) počitniški doživljaji / je ves počitniški brezskrben, vesel; počitniško razpoloženje / počitniški dom dom, ki omogoča cenejše preživljanje dopusta, počitnic zlasti članom določene delovne organizacije; počitniška hišica manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa počítniško prisl.: biti počitniško razpoložen ♪
  17.      počivalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se počiva: zapustili so počivališče in se začeli vzpenjati proti vrhu; počivališča ptic selivk / urediti sprehajališča in počivališča ∙ vznes. zadnje počivališče grob, pokopališče ♪
  18.      počiválnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko 1. soba za počivanje: oditi v počivalnico 2. počivalnik, zofa: ležati na počivalnici; v dvorani stojita okrašena počivalnica in prestol ♪
  19.      počívati  -am nedov., tudi počivájte; tudi počivála (í) 1. navadno daljši čas ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: mi bomo delali, vi pa počivajte; pogosto je moral počivati; dolgo je počival, pa se še ni odpočil / navadno počivamo pri tem studencu / bolnik naj čimveč počiva // ekspr. spati, ležati: vsa družina je že počivala; šel je počivat v svoj kabinet; sladko počivati // vznes., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču počiva naš veliki pesnik / kot napis na nagrobniku tukaj počiva naš oče / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle naj počiva v miru 2. biti v stanju neaktivnosti: pozimi veliko rastlin počiva / pustiti izrabljeno zemljo dalj časa počivati je ne obdelovati / ekspr. delo je spet počivalo ♦ gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure // ekspr. ne biti v delovnem stanju: stroji počivajo / zadnje čase mlin večkrat počiva ne obratuje 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, ležati: očetova glava je počivala na mehki blazini / njena roka je dolgo počivala v njegovi / mesto počiva na bregu / z oslabljenim pomenom na poljih počiva hladen mir 4. publ. temeljiti, sloneti: ta domneva počiva na dveh ugotovitvah; program vlade je počival na ekonomski doktrini ● ekspr. njegove oči najrajši počivajo na belih vrhovih najrajši jih gleda; knjiž., ekspr. počivati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; ekspr. tepli so ga, da so počivali nad njim zelo; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega počivajóč -a -e: počivajoč človek; počivajoče mlinsko kolo; mirno počivajoč ♪
  20.      počlovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj človeško, dobro, plemenito: sile, ki ljudi počlovečujejo / počlovečevati medsebojne odnose // delati, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: pisatelj je glavnega junaka premalo počlovečeval / kipar počlovečuje lignitne forme / redko otrok živali pogostokrat počlovečuje pooseblja ♪
  21.      počofáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. umazati, poškropiti: vso mizo je počofal s kremo počofán -a -o: z blatom počofan zid ♪
  22.      počoháti  -ám in počóhati -am dov. (á ȃ; ọ̑) 1. krajši čas čohati: vola je rahlo počohal po hrbtu; počohati psa za ušesi / nizko: z ostro brado ga je počohal po licu; počohati se po glavi 2. s čohalom očistiti; očohati: konja je moral še počohati ♪
  23.      počrnélost  -i ž (ẹ́) 1. agr. črna, temna obarvanost delov rastline, plodov zlasti zaradi nekaterih glivičnih bolezni, fizioloških sprememb: počrnelost krompirja; počrnelost listov 2. les. sprememba naravne barve: počrnelost lesa ♪
  24.      počrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati črn, temen: olupljen krompir hitro počrni / obraz mu je na soncu počrnel // ekspr. postati umazan: lasje so mu počrneli od dima; srajca je počrnela od prahu počrnèl in počrnél -éla -o: počrnele roke, stene; počrnelo lice, srebro ♪
  25.      počútek  -tka m (ȗ) 1. star. občutek: obšel ga je neprijeten počutek / počutek krivde, strahu 2. zastar. počutje: moj splošni počutek ni tak, da bi mogel veliko delati / skrbeti za dober počutek delavcev 3. mn., zastar. čut: dražiti počutke / z vsemi počutki se je predajal morju in soncu ♪

   12.285 12.310 12.335 12.360 12.385 12.410 12.435 12.460 12.485 12.510  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA