Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kr (12.385-12.409)
- pobrodíti -bródim dov. (ȋ ọ́) krajši čas hoditi po čem ovirajočem: pobroditi po blatu, vodi / rad bi malo pobrodil po hribih in gozdovih tod okrog / pobrodila mu je po laseh; s prsti pobroditi po zrnju ♪
- pobŕskati -am dov. (r̄ ȓ) krajši čas brskati: kokoš je pobrskala po gnoju / pobrskati s palico po listju / pobrskati po omari, v omari; ekspr. pobrskati po seznamih poiskati ● ekspr. v mladosti je malo pobrskal po knjigah, pa misli, da vse ve je malo študiral; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti ♪
- pobrúnčati -am dov. (ȗ) knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec ♪
- pobrusíti in pobrúsiti -im dov., pobrúšen (ȋ ú) 1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso 2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob ● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel ♪
- pobúnkati -am dov. (ȗ) krajši čas bunkati: pobunkal je po vratih ♪
- pobútati -am dov. (ū ȗ) ekspr. večkrat močno udariti: pobutati na steno, po vratih ♪
- pocedíti -ím dov., pocêdi in pocédi; pocédil; pocejèn (ȋ í) 1. ekspr. popiti, izpiti: med vožnjo so pocedili zadnjo kapljo žganja / celo steklenico vina je pocedil 2. ekspr. s težavo reči, povedati: pocedila je nekaj besed med jokom / ne morem, je pocedil počasi 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: brez besed jo je pocedila iz sobe; nevajeni streljanja so jo že po prvih strelih pocedili; pocedil jo je domov pocedíti se 1. zelo počasi in v majhni količini steči: od barve, s katero je pisal parole, sta se pocedila dva curka; po bradi se mu je pocedila slina / kri se mu je pocedila iz nosa 2. ekspr. hitro oditi, steči: gruča otrok se je pocedila proti mostu ● ekspr. za hribi je zagrmelo in prav kmalu se je pocedil dež je začelo deževati; ekspr. ob pogledu na rdeča jabolka so se mu pocedile sline si je zaželel jabolk ♪
- pocéjati -am nedov. (ẹ́) 1. v presledkih cediti: živina je težko vlekla in pocejala sline / ekspr. nebo poceja dež / star. posoda drži, ne poceja ne pušča 2. ekspr. s težavo govoriti, pripovedovati: počasi je pocejal odgovor / pocejati besede skozi zobe pocéjati se večkrat se pocediti: sline se mu pocejajo po bradi; pri nalivanju se je vino pocejalo po steklenici ♪
- pocéni prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava ● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši ♪
- pocéni prisl. (ẹ́) po nizki ceni: poceni kupiti, prodati / takrat se je živelo bolj poceni; pren., ekspr. ne daj se tako poceni; poceni zaslužena pohvala ∙ pog. poceni se najesti malo plačati za hrano; pog., ekspr. poceni jo je odnesel ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan; prim. cenejši ♪
- pocepetáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal ♪
- pocéstnik -a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu ♪
- pocíniti -im dov. (í ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino pocínjen -a -o: pocinjena žica ♪
- pocínkati -am dov. (ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo cinka: pocinkati pločevino pocínkan -a -o: pocinkana žica ♪
- pocítrati -am dov. (ȋ) ekspr. 1. vzeti, odnesti: pocitrala je svoje stvari in šla / kot podkrepitev hudič naj me pocitra, če to ni res; kot kletvica vrag vas pocitraj ∙ pog. vsak čas bo vse vrag pocitral vse bo propadlo 2. pog., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pocitral jo je domov; huda mu bo predla, če je ne bo pocitral ♪
- pocmokáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas cmokati: popil je mošt in pocmokal / pocmokati z ustnicami ● pog., šalj. stisnil jo je k sebi in pocmokal večkrat poljubil ♪
- pocúkati -am dov. (ú ȗ) pog. večkrat sunkoma potegniti: pocukati koga za lase, rokav; pocukati za vrv ♪
- pocuréti -ím dov. (ẹ́ í) steči, spolzeti v tankem curku: kri mu je privrela na lase in mu pocurela čez obraz ♪
- pocúzati -am dov. (ȗ) nav. ekspr. posesati: pocuzati kri iz rane ♪
- pocvréti -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ȅ) 1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo 2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku ♪
- počàk tudi počák -áka m (ȁ á; ȃ) zastar., v prislovni rabi, v zvezi na počak na kredit: dati, dobiti, kupiti na počak ◊ lov. lov na počak lov na čakanje ♪
- počási prisl. (ȃ) 1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: počasi študirati; megla se le počasi dviga / čas mineva zelo počasi // izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: počasi govoriti; počasi in trudno stopati; prav počasi odpirati vrata 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: spomin ga počasi zapušča; počasi obogateti; vojne grozote so počasi pozabili / pokrajina se proti jugu počasi znižuje ● ekspr. počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti izraža svarilo, grožnjo; ekspr. fant, le počasi izraža poziv k previdnosti, zadržanosti; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica ◊ muz. počasi označba za hitrost izvajanja adagio ♪
- počastíti -ím dov., počástil (ȋ í) 1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle // ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo počaščèn -êna -o: bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali ♪
- počáščati -am nedov. (á) knjiž. večkrat počastiti: počaščati zaslužne može; počaščati z odlikovanji in priznanji ● knjiž., ekspr. z obiski ga počaščajo razne znamenite osebe obiskujejo ga ♪
- počebljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo ♪
12.260 12.285 12.310 12.335 12.360 12.385 12.410 12.435 12.460 12.485