Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (12.110-12.134)


  1.      pijánstvo  -a s (ȃ) pretirano uživanje alkoholnih pijač, ki traja daljši čas: nagnjen je k pijanstvu / pijanstvo in kriminal ♪
  2.      pijávka  -e ž (ȃ) 1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične pijavke ◊ zool. pijavke kolobarniki s priseskom na sprednjem in zadnjem koncu, Hirudinea; konjska pijavka; medicinska pijavka ♪
  3.      pík 2 -a m (ȋ) igralna karta z enim ali več znaki v obliki lista: imel je nekaj križev in dva pika; neskl. pril.: pik kralj ♪
  4.      pìk  medm. (ȉ) posnema odsekan glas pri udarcu, trku ob trdo snov: priletela bo krogla in pik / pik, pik, pik, kljuvajo sinice zrnje ♪
  5.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  6.      pikapôkati  -am nedov. (ȏ) ekspr. 1. dajati kratke, močne glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: mlatiči so pikapokali; na vseh podih so pikapokali cepci; brezoseb. od jutra do večera je pikapokalo s skednja / pikapokal je z bičem 2. mlatiti s cepci: sosedovi bodo jutri pikapokali ♪
  7.      pikapolónica  -e ž (ọ̑) hrošč s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih: otrok si je na dlani ogledoval pikapolonico ♪
  8.      píkelj  -klja in -na [kǝl] m (í) teh. kramp, ki ima samo konico: kopati s pikljem ♪
  9.      píker  -kra -o prid. (í) ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede ● knjiž., redko popiti kozarec pikrega terana trpkega píkro prisl.: pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.: ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo ♪
  10.      pikírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: pikirati solato 2. obrt. s posebnimi vbodi pritrjevati žimovino k tkanini: pikirati zavihke pikíran -a -o 1. deležnik od pikirati: pikirana solata 2. knjiž. užaljen, prizadet: ob teh besedah je bil vidno pikiran; prisl.: zelo pikirano mu je odgovorila ♪
  11.      píkničen  -čna -o prid. (ȋ) med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti ♪
  12.      píkniti  -em dov. (í ȋ) 1. nar. pičiti: gad ga je piknil; odmaknil je roko, kot bi ga piknila kača // narahlo zbosti: pikniti z buciko, nožem; pazi, da se ne pikneš / piknil ga je s pripombo o njegovi ženi 2. nav. ekspr. narahlo kavsniti: kokoš je nekajkrat piknila po zrnju / kanarček ga je piknil za uhelj ♪
  13.      pikón  -a m (ọ̑) nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom ♪
  14.      píl  -a m (ȋ) nar. znamenje, navadno v obliki stebra: na križpotju je stal nad sto let star pil ♪
  15.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster ♪
  16.      pilón  -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi ♪
  17.      pilót 1 -a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot ◊ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor ♪
  18.      pilotáža  -e ž (ȃ) pilotiranje: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje ∙ nestrok. mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja ♪
  19.      pilotírati 1 -am nedov. (ȋ) 1. določati gibanje letala, vesoljske ladje z neposrednim ravnanjem z napravami: znal je pilotirati / pilotirati vesoljsko ladjo, letalo / publ. pilotirati dirkalni avtomobil voziti 2. voditi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: pilot se je vkrcal na ladjo, da bi jo pilotiral ♪
  20.      pílula  -e ž (ȋ) farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tablete ∙ ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom ♪
  21.      pincéta  -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi ♦ med. kirurška pinceta ♪
  22.      pincírati  -am nedov. in dov. (ȋ) vrtn. odstranjevati zelnatim rastlinam vršičke, da bolje cvetijo ali rodijo, vršičkati: pincirati krizanteme / pincirati poganjke ♪
  23.      pínč  -a m (ȋ) 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč ♪
  24.      pinjín  -a m (ȋ) lingv. latinica za zapisovanje kitajskih glasov, besed, namenjena Nekitajcem: uvedba obveznega pinjina / zapisati lastno ime v pinjinu; neskl. pril.: pinjin transkripcija ♪
  25.      pínka  -e ž (ȋ) nar. štruca (kruha): mamice v črni [obleki], s košem pink na hrbtu (L. Fatur) ♪

   11.985 12.010 12.035 12.060 12.085 12.110 12.135 12.160 12.185 12.210  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA