Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kr (11.910-11.934) 
- pastirjevánje -a s (ȃ) glagolnik od pastirjevati: za pastirjevanje je dobila hlebček črnega kruha ♪
- páša -e ž (ā) 1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo 2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše ● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje ◊ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša ♪
- pášinec -nca m (ȃ) nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci ♪
- pášniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pašnik: pašniški svet; tu so obsežna pašniška področja / pašniška trava / pašniška živinoreja / pašniška zadruga ♦ vet. pašniška tetanija tetanija, ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši ♪
- paštéta in pastéta -e ž (ẹ̑) mazav mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb: kruh si je namazala s pašteto / gosja, jetrna, ribja pašteta // gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: peči paštete / mesna pašteta ♪
- pát -a m (ȃ) šah. položaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upošteval možnosti pata ∙ publ. oboroževalna tekma vodi v neizbežen pat v neodločen položaj; neskl. pril.: pat pozicija ♪
- patakón -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju ♪
- paténa -e ž (ẹ̑) rel. plitev, navadno pozlačen krožniček za hostijo pri maši ♪
- páter -tra m (á) član samostanskega reda, ki je duhovnik; oče: sprejel ga je star pater / kot pristavek k imenu pater [p.] Stanislav Škrabec ♪
- paternalízem -zma m (ȋ) soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja navidez pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini ♪
- paternóster -tra m (ọ́) teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora: paternoster v skladišču se je pokvaril ♪
- paternóšter -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
- pátina -e ž (ȃ) 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino ♪
- patinírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati patiníran -a -o: patinirani zvoniki ♪
- patnúšter -tra m (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov) ♪
- pátofiziologíja -e ž (ȃ-ȋ) med. patološka fiziologija: nova odkritja v patofiziologiji ♪
- patogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice ♪
- patriót -a m (ọ̑) kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu ∙ ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino ♪
- patriotízem -zma m (ȋ) 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma ♪
- patróla -e ž (ọ̑) patrulja: blizu vasi hodi sovražnikova patrola / na avtomobilski cesti so okrepili prometne patrole / skupina šestih mož je šla v patrolo ♪
- patrologíja -e ž (ȋ) rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij ♪
- patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
- patronánca -e ž (ȃ) knjiž. pokroviteljstvo: razstava je bila pod patronanco galerije ♪
- patronát -a m (ȃ) 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija ♪
- patronáža -e ž (ȃ) zdravstveno varstvo, ki skrbi za otroke, bolnike na domu: instruktorica za patronažo ♪
11.785 11.810 11.835 11.860 11.885 11.910 11.935 11.960 11.985 12.010 
