Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (10.301-10.325)


  1.      nèzmogljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezmogljivega: izkazala se je nezmogljivost sprejetega načrta / knjiž., redko družbena in politična nezmogljivost takratne inteligence nemoč, neuspešnost ♪
  2.      nèzmóžnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nezmožen človek: imel je občutek, da ima same nezmožneže okrog sebe ♪
  3.      neznàn  in neznán -ána -o prid. (ȁ á; á) 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana prihodnost / problem mu je bil neznan ni bil poučen o njem / enako prijazni so do znanih in neznanih gostov katerih ne poznajo; po imenu mu je neznan ga ne pozna ∙ izpisuje si neznane besede katerih pomena ne ve, ne razume; ekspr. skrbi so mu neznane nima skrbi; ekspr. razsipnost mu je ostala neznana ni postal razsipen ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča 2. katerega identičnost, izvor nista ugotovljena: grobovi neznanih vojakov; vlomilec je neznan ga še iščejo / grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino; neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 3. star. nenavaden, čuden: pogled na razdejanje je bil neznan; obšla ga je neznana groza 4. star. neznanski: prizadejal jim je neznano sramoto; zavladalo je neznano veselje neznáno prisl.: neznano se je razveselil; neznano jezen je bil / v povedni rabi ni mu bilo neznano, da ga ne marajo / odšel je neznano kam; prišel je od neznano kod / piše se tudi skupaj: oditi neznanokam; stanuje neznanokje; sam.: to je zanj nekaj neznanega; pot v neznano; strah pred neznanim ♦ ped. načelo od znanega k neznanemu ♪
  4.      neznánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost neznanega: neznanost prihodnosti, skrivnosti 2. knjiž. kar je neznano: pogled, pot v neznanost / z vseh strani ga je obdajala neznanost neznano okolje, neznani kraji ♪
  5.      neznánski  -a -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: to je resnično neznanski napor; gledal ga je z neznanskim prezirom; neznanski trušč; knjigo je bral z neznanskim užitkom; z neznansko naglico je stekel po stopnicah / mučila jo je neznanska radovednost; neznansko hrepenenje, sovraštvo, trpljenje 2. star. nenavaden, čuden: pogled na skalnato gmoto mu je vzbujal neznanski občutek; v temi je bil ta kraj precej neznanski / nerad je bil ponoči sam s tem neznanskim človekom // zelo grd, neprikupen: težko je bilo gledati njegov neznanski obraz; obleka neznanske barve / začel je peti s svojim neznanskim glasom 3. star. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave; grozen: zadela ga je neznanska bolezen / roka je postala po kačjem piku zatekla in neznanska neznánsko 1. prislov od neznanski: neznansko se ga boji; neznansko me boli glava; neznansko rad jo ima; neznansko lep človek; neznansko srečna je // ekspr., z rodilnikom izraža visoko stopnjo, veliko mero česa: neznansko dela ima; ta igra mu je povzročala neznansko zabave 2. star., v povedni rabi težko, mučno: neznansko ga je poslušati / neznansko mu je bilo pri duši ♪
  6.      neznánskost  -i ž (ȃ) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost neznanskega: neznanskosti svojega hrepenenja ni mogel skriti / neznanskost dogajanja, odločitve / hrup je rasel v neznanskost neskončnost ∙ knjiž., ekspr. to, da se je poročila z morilcem svojega moža, se jim je zdelo neznanskost nerazumljivo dejstvo ♪
  7.      neznáten  -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas ∙ star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval ♪
  8.      nèzvestôba  -e ž (ȅ-ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti ♪
  9.      néžen  -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni ● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje ♦ muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega ♪
  10.      néžica  -e ž (ẹ̑) 1. pog. kovanec za 5 par: plačal je s samimi nežicami 2. manjšalnica od neža 1: nežica, polna vina ◊ zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust, Cobitis taenia ♪
  11.      nì  in ni vez. (ȉ) star., v vezalnem priredju niti: tega ne vem ni ne maram vedeti / tja mi kratko ni malo nimaš zahajati kratko in malo, kratkomalo // v zvezi ni — ni niti - niti: tega ne privoščim ni tebi ni drugim ♪
  12.      niansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih: nanašal je barve, ne da bi jih niansiral / modno niansirati barvo las 2. narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih razlikujejo: niansirati like v romanu, opise pokrajin; jezikovno niansirati; različne razmere življenje in mišljenje zelo niansirajo // knjiž. natančno, podrobno povedati, izraziti: niansirati misel / vsebino pripovedi bi bilo potrebno bolj niansirati niansírati se in niansírati nedov., knjiž. dobivati (barvne) odtenke: listje se, preden odpade, niansira niansirajóč -a -e: niansirajoče podrobnosti niansíran -a -o: imeti zelo niansiran izraz, jezik; pomensko, psihološko niansiran ♪
  13.      nicína  -e ž (í) nar. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca; osoja: To je bilo hrepenenje ljudi iz nicine za soncem (Prežihov) ♪
  14.      nìč  m neskl., tudi nìč níča m (ȉ ȋ) 1. kar ne obstaja, ne biva: razlika med nekaj in nič / nav. ekspr.: iz nič ni nič; ustvariti iz niča; razbliniti se v nič 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: to je vse skupaj nič; milijonček, ali je to nič; v primeri z njim sem jaz pravi nič; vsak nič drago prodajo; za vsak nič joka; šalj. »Bi kaj jedel?« »Hvala, nič.« »Nič je dober za oči.« ● ekspr. dekle ne bo brez nič bo imelo precej dote; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; ekspr. bahajo se, pa so prišli iz nič so iz zelo revne, družbeno nepomembne družine, okolja; pog. na nič priti obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. oženiti se na nič poročiti se z revno nevesto; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. vse bo šlo v nič bo propadlo; ekspr. blago prodaja skoraj za nič zelo poceni; ekspr. vedno se prepirata za prazen nič brez vzroka; ekspr. hiše ne proda za nič na svetu nikakor ne; nar. živeti ob niču v veliki revščini; nar. dolenjsko pustiti z ničem in hudičem nehati skrbeti ◊ filoz. kar je nasprotno, drugačno od biti; prim. zanič ♪
  15.      nìč  štev. neskl. (ȉ) 1. izraža število nič [0]: nič in nič je nič; pet množeno z nič je nič; nič celih nič ena 0,01; ura je sedem nič pet 705; vrednosti od nič do neskončno // izraža številko nič: tekma se je končala s tri proti nič / zavrteti gumb priprave na nič ∙ pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal ♦ lingv. pripona nič [∅] pripona, ki glasovno ni izražena; med. krvna skupina nič [0] 2. izraža izhodiščno vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim: temperature bodo okoli nič / vodno stanje nič normalno // teh. izraža dogovorjeno izhodišče za merjenje fizikalne količine: vidljivost nič / publ. trenutek nič pri odštevanju (za start) ♪
  16.      nìč  ničésar zaim., ničémur, nìč, ničémer, ničímer [mǝr] (ȉ ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nič ga ne spravi v zadrego; morda je kaj, morda ni nič; elipt.: potrkal je. Nič; kaj te skrbi? Nič / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: tu ni ničesar; neprav. ničesar se ni spremenilo nič / s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič dobrega se nam ne obeta; ekspr. doma ni nič drugega kakor prepir / s pridevniškim povedkovim določilom: nič ni tako nujno ali nujnega, da ne bi moglo počakati b) nav. ekspr., v povedni rabi: zanj to ni nič / ta misel ni nič novega; njegov roman ni nič posebnega c) kot predmet: zdaj nima ničesar več; ničesar nisem našel / junak se ničesar ne boji / navadno nesklonljivo, s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič novega mi nisi povedal; danes nisem popil še nič toplega / ekspr.: prav ničesar ne razumeš; tudi dinarja mu ne dam, ničesar / ničemur več se ne čudim; te slike si niso v ničemer podobne; izguba se ne da z ničimer nadomestiti / o ničemer drugem ne govori č) v medmetni rabi: nič, najbolje bo, da grem sam ∙ ekspr. ali bo kaj ali ne bo nič izraža nestrpnost; ekspr. nič mu ni, samo dela se bolnega zdrav je; ekspr. več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič ni bil poškodovan; ekspr. nič ne bo z izletom izleta ne bo; ekspr. to ni ničemur podobno izraža nejevoljo; ekspr. za nič mu ni za nobeno stvar ne kaže zanimanja, se ne meni; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti; ekspr. nič kako smo se zabavali zelo; ekspr. denarja ima nič koliko zelo veliko; ekspr. nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat; ekspr. nič zato, če je revna izraža nepomembnost povedanega; ekspr. tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno; ekspr. iz njega ne bo nikoli nič ne bo postal koristen, pomemben član družbe; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; ekspr. hodil je tja, kot da ni nič izraža (navidezno) neprizadetost; ekspr. govori resnico, nič kot resnico samo resnico; kakor, kot nič ekspr. vzdigne vrečo kakor nič z lahkoto; pog., ekspr. za tako dejanje dobiš pet let kot nič boš obsojen na najmanj pet let (zapora); ekspr. vrže ga kot nič z lahkoto; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti ♪
  17.      nìč  prisl. (ȉ) v nikalnih stavkih 1. izraža popolno zanikanje a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / ekspr. knjiga ni nič vredna je slaba / nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / nav. ekspr., okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / ekspr., okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu 2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / ekspr., okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja ● ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič ♪
  18.      níčen 1 -čna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden, ničvreden: svet se mu je zazdel prazen in ničen; bogastvo, slava, kako nično je to / te vrednote so postale nične / zapravljati čas z ničnimi pogovori 3. neprepričljiv, neutemeljen: nična opravičila / napoved se je izkazala za nično zgrešeno, zmotno 4. ki je brez učinka, koristi: vsa prizadevanja so bila nična / nične sanje, želje ● knjiž., ekspr. kaj pa skrbi ljudi usoda kakega ničnega uradnika nepomembnega, brezpomembnega ◊ jur. nična odločba, pogodba odločba, pogodba, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic ♪
  19.      niháj  -a m (ȃ) premik nihajočega telesa od ene skrajne lege do druge in nazaj: nihaji so postali krajši; število nihajev v sekundi / nihaji ure; nihaji tal tresljaji / polni nihaji; polovica nihaja ♦ fiz. dušeni nihaji katerih amplitude se manjšajo; visokofrekvenčni nihaji ♪
  20.      nihájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nihaj: nihajna dolžina; nihajno število / nihajna vrata nihalna vrata ♦ elektr. (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; fiz. nihajni čas čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj ♪
  21.      nihálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nihalo ali nihanje: nihalno število / nihalna ura; nihalna vrata vrata, ki se odpirajo navzven in navznoter; nihalna žičnica žičnica, pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj ♦ les. nihalna krožna žaga krožna žaga z rezilno ploščo, vpeto v nihajoč okvir; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; teh. nihalni ležaj ležaj, ki dopušča majhen nagib med osjo nepremičnega dela in osjo tečaja ali gredi ♪
  22.      níhanje  -a s (ȋ) glagolnik od nihati: ovirati nihanje; nihanje nihala, telesa; hitrost nihanja / slišati je bilo le nihanje ure tiktakanje / preprečevati nihanja v proizvodnji; nihanje cen, temperature; ekonomska nihanja na svetovnem trgu / nihanje med pesimizmom in optimizmom ♦ fiz. dušeno nihanje pri katerem se amplitude manjšajo; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; harmonično ali sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga ♪
  23.      níhati  -am nedov. (ȋ) 1. premikati se med dvema skrajnima legama, zlasti v časovno enakih presledkih: nihalo niha; nihati enakomerno, počasi; nihati sem ter tja; star. svetilka se niha niha / gladina vode niha se dviga in pada; drevesa nihajo v vetru se majejo, upogibajo; preh. mati je nihala otroka ujčkala, zibala; pren. misli so nihale z nervoznim utripom ∙ publ. delavci nihajo med vasjo in mestom se vozijo, hodijo iz vasi na delo v mesto; knjiž. otrok niha z nogami binglja 2. spreminjati se, menjavati se, zlasti glede na količino, vrednost: cene nihajo; v tem kraju temperature zelo nihajo / otrokovo razpoloženje niha // imeti različno velikost, vrednost, kvaliteto: mere strešnikov niso natančno določene, zato nihajo za nekaj centimetrov / režije Shakespearovih del nihajo od klasičnih, renesančnih do modernističnih 3. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi; omahovati: nihal je med strankama; dolgo je nihal, preden se je odločil / nihati med dremežem in budnostjo; pren. umetnost niha med romantiko in realizmom ◊ elektr. električni tok niha se periodično spreminja okoli vrednosti nič; fiz. nihati z visoko frekvenco niháje: nihaje med dvema nazoroma nihajóč -a -e: nihajoči plamenčki; nihajoče cene; nihajoče telo ♦ šport. nihajoče orodje krogi ♪
  24.      nihčè  tudi níhče nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nihče se ga ne boji; nihče se ne zmeni zanj; nihče od domačih ga ne pogreša; elipt. kdo manjka? Nihče / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: nikogar ni doma; nikogar drugega ni bilo na sestanku; nikogar ni, ki bi se jim uprl / ekspr., okrepljen: kaj takega nihče nikoli ne bi naredil; rad ga srkne, da nihče tako; tega ne zmore nihče drug kot on samo on / to mi je povedal nihče drug kot direktor sam direktor / nihče ni tako močen, da bi ga premagal b) kot predmet: nikogar ne potrebuje pri delu / ne zaupaj nikomur; že dolgo ne govori z nikomer; elipt. nikomur niti besede ∙ star. nikogar svet nikogaršnji ♪
  25.      nihilízem  -zma m (ȋ) nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote: pristaš nihilizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: med mladimi se je širil nihilizem / idejni, kulturni, moralni nihilizem ♦ filoz. filozofski nihilizem ki zanikuje možnost spoznanja kakršnekoli resnice ♪

   10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA