Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kr (1.026-1.050) 
- krtáčica -e ž (á) krtačka: roke si je očistil s krtačico ♪
- krtáčiti -im nedov. (á ȃ) čistiti, gladiti s krtačo: krtačiti obleko / krtačiti živino / ekspr. ves dan ga je samo krtačil ošteval, zmerjal ♪
- krtáčka -e ž (á) manjšalnica od krtača: očistiti s krtačko; lase ima goste kot krtačka / zobna krtačka zobna ščetka ∙ ostriči se na krtačko ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ♪
- krtíca 1 -e ž (í) 1. nav. mn., zool. škodljivi poljski, velikim mišim podobni glodavci, ki delajo rove pod zemljo, Microtinae: krtice in drugi škodljivci 2. nar. voluhar: zatreti krtice na vrtu ♪
- krtíca 2 -e ž (í) med. vozlu podobna razširina žile: krtica se je predrla // krčna žila: krtice na nogah ♪
- krtíčar -ja m (ȋ) agr. stroj za delanje drenažnih rovov ♪
- krtíčast -a -o prid. (í) med. ki ima veliko krtic: krtičasta noga ♪
- krtína -e ž (í) manjši kup zemlje, ki ga izrije krt: s koso je zadel ob krtino; krtine na travniku // nav. ekspr. manjši kup zemlje: ob kopačih na pobočjih so nastajale krtine // ekspr. manjši hrib, vzpetina: na vsako krtino se je povzpel ♪
- krtínast -a -o prid. (í) poln krtin: zanemarjeni in krtinasti travniki ♪
- krtínje -a s (ȋ) redko več krtin, krtine: sveže krtinje; krtinje na travniku ♪
- krtínka -e ž (ȋ) vrtn. prst iz krtine: dodati lončnicam krtinko ♪
- krtínovec -vca m (í) nar. vzhodno krtina: s koso je zadel ob krtinovec ♪
- kŕtov -a -o prid. (r̄) nanašajoč se na krte: krtovi rovi; krtova jama ∙ ekspr. iti v krtovo deželo umreti ♪
- krtovínjak -a m (ȋ) nar. prekmursko krtina: na travniku je bilo veliko krtovinjakov ♪
- krúc -a m (ȗ) 1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev 2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc ♪
- krucenál medm. (ȃ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bom si sam kuhal, krucenal ♪
- krúci medm. (ȗ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: kruci, tu sem jaz gospodar ♪
- krucifíks -a m (ȋ) knjiž., redko križ, razpelo: nad klečalnikom je visel krucifiks / slikar krucifiksov ♪
- krúcifíks medm. (ȗ-ȋ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: bom že napravil red, krucifiks ♪
- krucinál medm. (ȃ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: krucinal, vsega mi pa ne boste odnesli ♪
- krúcniti -em dov. (ú ȗ) nar. zahodno klecniti: kolena so mu krucnila ♪
- krúgla -e ž (ȗ) nar. večja, navadno lončena posoda za vodo: napolniti kruglo ∙ star. gleda kakor hudič iz krugle zelo grdo, jezno ♪
- krùh krúha m (ȕ ú) 1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti // tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov // kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe 2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh 3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom // s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha 4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh ● kruh
se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ◊ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v
pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino ♪
- krúharica -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki peče ali prodaja kruh: krčmarji, mesarji in kruharice ♪
- kruhárna -e ž (ȃ) ekspr. prodajalna kruha: kruharna ob Ljubljanici; kruharna in mesnica ♪
901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 
