Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (10.201-10.225)


  1.      nèsoljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni soljen: nesoljen kruh; nesoljene jedi / nesoljena cesta ♪
  2.      nèsoróden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo ♪
  3.      nèspecífičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva ♦ med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva ♪
  4.      nespéčnost  -i ž (ẹ́) stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan ♪
  5.      nèspodbúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni spodbuden: na svojo prošnjo je dobil zelo nespodbuden odgovor; možnosti za zaposlitev so bile precej nespodbudne nèspodbúdno prisl.: ti ukrepi so nespodbudno vplivali na izvoz ♪
  6.      nèspokóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) star. nepoboljšljiv, zakrknjen: nespokoren hudodelec ♪
  7.      nèspokorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) v krščanskem okolju ki ni spokorjen: nespokorjen grešnik ♪
  8.      nèsporazúm  -a m (ȅ-ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume ♪
  9.      nèspoštljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika nèspoštljívo prisl.: zelo nespoštljivo je govoril o njem ♪
  10.      nèspoštljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nespoštljivega človeka: fantova nespoštljivost ga skrbi / bil je užaljen zaradi njegove nespoštljivosti ♪
  11.      nèspovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) v krščanskem okolju ki ni spovedan: umrl je nespovedan ♪
  12.      nèspoznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode ♪
  13.      nesréča  -e ž (ẹ́) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče 2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev // dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče 3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči 4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil 5. v prislovni rabi izraža a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega ● ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim ♪
  14.      nesréčen  -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga ♪
  15.      nèstálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni stalen, ni trajen: ta mir je zelo nestalen; funkcija predsednika je nestalna / njegov položaj je precej nestalen 2. ki se lahko, hitro menja: v takem nestalnem vremenu ni pametno hoditi v hribe / njegovo razpoloženje je zelo nestalno / nemiren in nestalen človek je neuravnovešen nèstálno prisl.: nestalno zaposlen delavec ♦ zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice ♪
  16.      nêsti  nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti 2. navadno s prislovnim določilom povzročati a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel 5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca ● redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost nêsti se s prislovnim določilom 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje ♪
  17.      nèstimulatíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stimulativen: nestimulativno nagrajevanje / nestimulativen ukrep ♪
  18.      nestorianízem  -zma m (ȋ) rel. nauk škofa Nestorija iz 5. stoletja o Kristusovi božji in človeški naravi: pristaši nestorianizma ♪
  19.      nestŕpen  -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄) ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje nestŕpno prisl.: nestrpno čakati, ozirati se ♪
  20.      nesvést  -i ž (ẹ̑) zastar. nezavest: kratkotrajna nesvest / ležal je v nesvesti ♪
  21.      nèsvój  -svôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen ♪
  22.      nešké  in neškè in nèške nèšk [nǝš] ž mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala ♪
  23.      nètalentíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni talentiran: netalentiran umetnik / ekspr. netalentirana kritika ♪
  24.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
  25.      netílo  -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost ♪

   10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA