Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kov (851-875)



  1.      vódnikovski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Vodniku: vodnikovski ritem / vodnikovska šegavost
  2.      vojakováti  -újem nedov.) knjiž. biti vojak: obiskal je kraje, kjer je vojakoval
  3.      vojskovalíšče  -a s (í) voj. območje, na katerem je, poteka vojna: evropsko, azijsko vojskovališče; vojskovališče druge svetovne vojne
  4.      vojskovánje  -a s () glagolnik od vojskovati se: z vojskovanjem pridobiti tuja ozemlja; dolgotrajno vojskovanje; načini, taktika vojskovanja / naveličati se vojskovanja
  5.      vojskováti se  -újem se nedov.) 1. vojaško se spopadati: sprti strani sta se prenehali vojskovati; vojskovati se s sosednjo državo 2. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: vojskovati se proti močnejšemu sovražniku; vojskovati se za domovino, svobodo; vojskovati se na morju; hrabro se vojskovati; pren. vojskovati se proti jezikovnim napakam 2. ekspr. zelo si prizadevati za kaj: vojskoval se je za njeno naklonjenost; vojskovati se za pravice vojskujóč se -a -e: vojskujoč se je država gospodarsko propadala; vojskujoče se strani
  6.      vojskovódja  -e tudi -a m (ọ̑) poveljnik vojske: vojskovodja je podpisal premirje; rimski vojskovodja; slaven vojskovodja; vrhovni vojskovodja
  7.      vojskovòj  -ôja m ( ó) zastar. vojskovodja: slaven vojskovoj
  8.      vóskoven  in voskóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na vosek: voskovni ostržki ♦ čeb. voskovna žleza; voskovno ogledalo vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze
  9.      vóskovnica  in voskóvnica -e ž (ọ̑; ọ̑) čeb. vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze: vosek izteka skozi luknjice voskovnic
  10.      vótkov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na votek: votkova preja / votkova smer / votkova nit
  11.      vótkoven  in votkóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na votek: votkovna preja / votkovni sistem / votkovna nit / votkovni atlas, keper atlas, keper, pri katerem je na licu pretežno votek
  12.      votkovína  -e ž (í) tekst. pletivo iz prečnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina
  13.      vozníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na voznika: voznikov sedež / usesti se na voznikovo stran / potniki naj ne vstopajo brez voznikovega dovoljenja
  14.      vsakovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) knjiž. ki se pojavi, poteka vsak večer: vsakovečerni koncert, obisk; vsakovečerno merjenje temperature
  15.      vsakovŕsten  -tna -o prid. () številen in raznovrsten: prihajali so vsakovrstni ljudje; vsakovrstne nevarnosti / vsakovrstna hrana
  16.      vsrkoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj
  17.      vsrkovánje  -a s () glagolnik od vsrkovati: vsrkovanje pijače skozi cevko
  18.      vsrkováti  -újem nedov.) vsrkavati: vsrkovati zdravilno tekočino
  19.      vtikováti  -újem nedov.) vtikati: raca vtikuje kljun v vodo / ne vtikuj se v pogovor vmešavaj
  20.      vtiskoválen  -lna -o prid. () s katerim se vtiskuje: vtiskovalni stroj; vtiskovalno orodje / vtiskovalni postopek
  21.      vtiskovánje  -a s () glagolnik od vtiskovati: vtiskovanje vzorcev / vtiskovanje vdolbin različnih oblik / vtiskovanje podob v zavest
  22.      vtiskováti  -újem nedov.) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskovati semena v zemljo; vtiskovati kaj globoko v pesek 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskovati model v pesek; vtiskovati roko v sneg // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskovati črke v glino; vtiskovati okraske v vosek / vtiskovati vzorec v papir, usnje 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskovati komu v zavest, naj se bojuje do zmage / vtiskovati komu v spomin vrstni red opravil 4. delati, povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: dramatik vtiskuje živalim in pravljičnim bitjem človeške lastnosti / publ. njegovi pripovedi vtiskuje pečat velika angažiranost vtiskováti se zaradi pritiska prodirati v kaj: stopala so se mu vtiskovala globoko v pesek
  23.      vzkrikováti  -újem nedov.) knjiž. krikati: vzkrikovati od bolečin
  24.      vzrokovánje  -a s () glagolnik od vzrokovati: vzrokovanje nesreče
  25.      vzrokováti  -újem nedov. in dov.) zastar. povzročati: razdražen bik je vzrokoval že velike nesreče / vzrokovati komu smeh na obrazu

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA