Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kov (8.351-8.375)
- samogíben -bna -o prid. (í ȋ) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samogibne naprave / kupiti samogibni avtomobilček / samogibna sprožitev 2. nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samogibne kretnje / to je samogibna reakcija na žalitev samogíbno prisl.: ta priprava deluje samogibno; hoditi brez misli, samogibno; samogibno je segel po pištoli ♪
- samoglásniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena ♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca ♪
- samohódka -e ž (ọ̑) voj. top, havbica, ki se premika na lastni pogon: napadati s tanki in samohodkami / protitankovska samohodka ♪
- sámoizobraževánje -a s (ȃ-ȃ) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje ♪
- sámoizpóved -i ž (ȃ-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren ♪
- samomorílec -lca [u̯c] m (ȋ) kdor naredi, poskusi narediti samomor: rešiti samomorilca; med samomorilci je več mladoletnikov ♪
- sámooboževánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje ♪
- sámoobrámba -e ž (ȃ-ȃ) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi ♪
- sámoodtujítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi ♪
- samoók -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook ♪
- sámoopredelítev -tve ž (ȃ-ȋ) lastna, svobodna opredelitev zlasti kake skupnosti: priznati narodom pravico do samoopredelitve / narodna, politična samoopredelitev / osebna človekova samoopredelitev ♪
- samopášnik -a m (ȃ) knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: boriti se proti oblasti samopašnikov // sebičen človek: na družino ta samopašnik ni pomislil ♪
- sámopomóč -i in -í ž (ȃ-ọ̑) 1. pomoč samemu sebi: samopomoč in samoobramba / ustanoviti zadrugo zaradi gospodarske samopomoči kmetov 2. organizacija v kaki skupnosti, ki iz prispevkov članov daje posojila, denarno podporo: pristopiti k samopomoči; biti član samopomoči; sklad samopomoči / Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije ◊ jur. pravica posestnika do samopomoči pravica posestnika, da brani svojo posest pred motenjem ali odvzemom ♪
- sámoporájanje -a s (ȃ-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja ♪
- sámopotrdítev -tve ž (ȃ-ȋ) publ. potrditev upravičenosti svojega obstoja: samopotrditev in samouresničitev / človekova samopotrditev; potreba po samopotrditvi lastne osebnosti / ustvarjalna samopotrditev ♪
- sámopotrjevánje -a s (ȃ-ȃ) publ. potrjevanje upravičenosti svojega obstoja: potreba po samopotrjevanju in samouresničevanju / samopotrjevanje osebnosti / umetniško ustvarjanje kot način človekovega samopotrjevanja ♪
- samorástnica -e ž (ȃ) ženska oblika od samorastnik: ta rastlina ni samorastnica / razstava likovnih samorastnic ♪
- samorástnik -a m (ȃ) 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki ♪
- samorástniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samorastnike ali samorastništvo: to je bilo skromno, samorastniško življenje / njihova industrija je tako rekoč samorastniška / delo samorastniškega filmskega ustvarjalca / samorastniške novele samorástniško prisl.: samorastniško se je prebijal skozi mladostna leta; samorastniško raziskovati ♪
- samorástništvo -a s (ȃ) ekspr. dejstvo, da je kdo samorastnik: samorastništvo uspešnega poslovnega človeka / kljub samorastništvu knjižnica dobro napreduje / knjiž. likovno samorastništvo ♪
- sámorazdejánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. samouničenje: v teh pesmih se razkriva človekovo samorazdejanje / samorazdejanje humanizma ♪
- sámorazvòj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje ● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov ♪
- sámospoznávanje -a s (ȃ-ȃ) spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja; proces samospoznavanja // knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda ♪
- sámost -i ž (á) filoz., po Sartru ločenost človeka od vsega drugega bivajočega: človekova samost ♪
- samostálnik -a m (ȃ) lingv. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki; edninski, množinski samostalnik; enozložni, večzložni samostalniki; nesklonljivi samostalniki; samostalniki moškega, ženskega spola; samostalnik srednjega spola na -e ♪
8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451