Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kov (7.926-7.950)


  1.      razločevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razločevati: sposobnost razločevanja barv; razločevanje glasov po višini; razločevanje med pravimi in navideznimi vrednotami / rasno razločevanje rasno razlikovanje ♪
  2.      razločeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. videti, slišati kaj kot posameznost: s hriba je dobro razločeval ljudi na dvorišču; v temi ni mogel več razločevati predmetov na mizi; razločevati kaj s prostim očesom; iz te razdalje se predmeti še dobro razločujejo // z gledanjem, poslušanjem jasno zaznavati: stemnilo se je in ni mogla več razločevati njegovega obraza / s težavo je razločeval pot videl 2. videti, občutiti različnost med čim: razločevati barve; črke, pisane s tem strojem, težko razločujemo od tiskanih; dobro razločevati kak pojav od drugega // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja več ne razločujejo padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razločuje tri vrste pesnikov 3. knjiž. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: to ga razločuje od drugih ljudi; kaj razločuje človeka od živali razločeváti se knjiž. biti različen, drugačen; ločiti se: mlajši brat se je zelo razločeval od starejšega; razločevati se po zunanjosti razločujóč -a -e: govoril je zmedeno, ne razločujoč bistveno od nebistvenega; razločujoči znaki ♪
  3.      razložíti  -ím dov., razlóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest: razložil je svoje orodje po mizi / vso prtljago je razložil 2. dati, spraviti kaj s kakega vozila, živali: razložiti blago, tovor; razložiti prtljago z voza / razložiti vagon 3. narediti, da postane komu kaj jasno, razumljivo: vprašanja ni razumel, zato mu ga je moral razložiti; nakratko, podrobno razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razložiti komu svoj načrt; razložil mu je, kako je bilo 4. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: tega pojava še ne znamo razložiti; neprijetnega občutka si ni znal razložiti / to dejstvo nekoliko razloži njeno odločitev 5. narediti, povzročiti, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razložiti literarno besedilo; razložiti določbo, predpis 6. podati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razložiti; razložiti in definirati / razložiti besedo v slovarju; razložiti pojem družina ● star. razložiti svoje izdelke razstaviti, dati na ogled razložèn -êna -o: pojem ni jasno razložen; papirji, razloženi po mizi; poljudno razložena beseda ♦ muz. razloženi akord zaporedno izvedeni toni akorda ♪
  4.      razmáhnjenost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost razmahnjenega: razmahnjenost stikov med državama / velika razmahnjenost industrije ♪
  5.      razmàk  -áka m (ȁ á) razmik: povečati, zmanjšati razmak; razmak med kolesi, stebri / korakali so v majhnih razmakih / časovni razmak časovna oddaljenost ◊ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama ♪
  6.      razmakníti  in razmákniti -em dov. (ȋ á) spraviti kaj v večjo medsebojno oddaljenost: razmakniti klopi, stole; ležišči razmaknemo za vmesni prehod; razmakniti zavese; nekoliko razmakniti; razmakniti se za nekaj korakov / razmakniti noge, prste / cesti se tam razmakneta // narediti, da kaj ni več skupaj, strnjeno: razmaknil je veje, da je mogel naprej; množica se je razmaknila pred njim / knjiž. tam se gozd razmakne se razredči ∙ knjiž. razmakniti meje kake države povečati, razširiti razmáknjen -a -o: malo razmaknjene zavese; klopi so preveč razmaknjene ♦ tisk. razmaknjeni tisk tisk z večjimi razmiki med vrstami ♪
  7.      razméjnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. meja, mejna črta: razmejnica med dvema področjema / razmejnica med likovno umetnostjo in književnostjo ♪
  8.      razménjati  tudi razmenjáti -am, in razménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) knjiž. menjati, zmenjati: razmenjati bankovec ♪
  9.      razmetáti  -méčem dov., razmêči razmečíte; razmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem narediti, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetati gnoj, seno; razmetati z vilami; enakomerno razmetati 2. spraviti v nered: razmetati igrače, knjige / razmetati sobo; ekspr. vse stanovanje mi je razmetal 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabiti dobrine: lahkomiselno razmetati denar; ves zaslužek razmeče za obleko ◊ tisk. razmetati stavek razstaviti stavek in zložiti črkovni material na ustrezna mesta razmetán -a -o: papirji, razmetani po mizi; razmetana postelja; razmetano stanovanje; seno je že razmetano; imajo zelo razmetano ♪
  10.      razmetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) tisk. stavec, ki razstavlja stavek in zlaga črkovni material na ustrezna mesta: biti, postati razmetovalec ♪
  11.      razmíslek  -a [lǝk] m (ȋ) usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: te pesnikove besede so vredne razmisleka / podrobnejši razmislek je to pokazal podrobnejša presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je potreben razmislek; imeti čas za razmislek / storiti kaj brez razmisleka ♪
  12.      razmísliti  -im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: vso stvar bo treba še razmisliti; skušal je razmisliti, kaj se dogaja z njim; o teh vprašanjih moramo dobro razmisliti b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: razmisli, kaj bi bilo potrebno storiti; razmislite tudi o tem / dobro razmisli, preden se odločiš // presoditi, oceniti: skušali so razmisliti svoj položaj 2. knjiž. povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo človeka potolaži in razmisli razmíšljen -a -o 1. deležnik od razmisliti: dobro razmišljeno vprašanje 2. ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: razmišljen učenjak; biti razmišljen / razmišljen obraz, pogled / učenci so preveč razmišljeni raztreseni; prisl.: razmišljeno odgovoriti ♪
  13.      razmíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razmišlja, zakaj se je to zgodilo; razmišljati o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega velikokrat razmišlja / vso noč je razmišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: dolgo je razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči c) sploh: razmišlja o sreči, ki ga čaka razmišljajóč -a -e: razmišljajoč o tem, kam naj gre, je stopil na ulico; razmišljajoč človek; njegov razmišljajoči značaj ♪
  14.      razmnóžek  -žka m (ọ̑) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: razmnožek predsednikovega govora ♪
  15.      razmnoženína  -e ž (í) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: tiskovine in razmnoženine ♪
  16.      razmnoževálnik  -a m (ȃ) razmnoževalni stroj: izdelava razmnoževalnikov ♪
  17.      razmnoževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razmnoževati: ukvarjati se z razmnoževanjem cvetlic; razmnoževanje rastlin z gomolji / razmnoževanje tiskovin; stroj za razmnoževanje / proučevati razmnoževanje živali / čezmerno razmnoževanje ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje; nespolno, spolno razmnoževanje ♪
  18.      razmnožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razmnožiti: razmnožitev rastlin s potaknjenci / razmnožitev tiskovin / hitra razmnožitev bakterij ♪
  19.      razmnožíti  -ím dov., razmnóžil (ȋ í) 1. narediti, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnožiti rastlino; razmnožiti ribe v akvariju; razmnožiti s potaknjenci, semenom 2. izdelati več kopij besedila, slike: razmnožiti okrožnico, tiskovino; razmnožiti na pisalnem stroju razmnožíti se postati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: v teh okoliščinah se bakterije hitro razmnožijo; te živali so se v zadnjem času zelo razmnožile // ekspr. postati številnejši sploh: saloni so se takrat zelo razmnožili razmnožèn -êna -o: ciklostilno razmnoženi letaki; okrožnice so že razmnožene ♪
  20.      raznobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje ♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve ♪
  21.      raznočásnost  -i ž (á) knjiž. lastnost česa, kar se pojavlja, poteka ob različnem času: raznočasnost dogodkov ♪
  22.      raznolíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoličnost stvari / narodnostna raznoličnost prebivalstva / raznoličnost obeh pesnikov različnost ♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike ♪
  23.      raznolíkost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. lastnost, značilnost raznolikega: raznolikost kapnikov 2. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznolikost pojavov, stvari / raznolikost pokrajine ♪
  24.      raznospôlen  -lna -o prid. (ȏ) knjiž. ki je različnega spola: skupina raznospolnih vrstnikov ♪
  25.      raznovŕsten  -tna -o prid., raznovŕstnejši (ȓ) ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela // ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov raznovŕstno prisl.: raznovrstno oblikovani predmeti ♪

   7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA