Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kov (5.151-5.175)


  1.      nèizčíščenost  -i ž (ȅ-ȋ) knjiž. nejasnost, neizoblikovanost: jezikovna neizčiščenost v romanu; neizčiščenost formulacij / notranja neurejenost in neizčiščenost ♪
  2.      nèizdán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izdan, ni objavljen: v pisateljevi zapuščini so našli neizdane rokopise; neizdana pesnikova dela ♪
  3.      nèizdélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izdelan: neizdelan kip; slika je na eni strani še neizdelana / neizdelani nazori; prevod je slab, neizdelan; oblikovno neizdelano besedilo / ima zelo neizdelano pisavo neizpisano / publ. mlad, še neizdelan človek nedozorel, nezrel ♪
  4.      nèizdélanost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neizdelanega: neizdelanost kipa je takoj vidna / idejna neizdelanost zgodbe; jezikovna neizdelanost prevoda ♪
  5.      nèizkoríščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu ♪
  6.      nèizpíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica 2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest ♪
  7.      nèizpólnjen  tudi nèspólnjen -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje ♪
  8.      nèizrazljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neizrazljivega: neizrazljivost nekaterih čustev, občutkov ♪
  9.      nèizráznost  -i ž (ȅ-á) 1. neizrazljivost: neizraznost čustev, občutkov 2. brezizraznost: topost in neizraznost njenega obraza / kipi ga zaradi neizraznosti niso navdušili ♪
  10.      nèizterljívost  -i ž (ȅ-í) jur. lastnost, značilnost neizterljivega: neizterljivost stroškov kazenskega postopka ♪
  11.      nèizúrjenost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost neizurjenega človeka: neizurjenost plezalcev začetnikov ♪
  12.      nèizvéden  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega ♪
  13.      nèizvéžbanost  -i ž (ȁ-ẹ̑) knjiž. neizurjenost: nesrečo je povzročila voznikova neizvežbanost ♪
  14.      nèizvírnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizvirnega: neizvirnost zgodbe v romanu / pesnikova neizvirnost / očitali so mu neizvirnost ♪
  15.      nèizžívljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč ♪
  16.      nèjéščnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka ♪
  17.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno ♪
  18.      nékajmésečen  -čna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja nekaj mesecev: nekajmesečni bolniški dopust; nekajmesečni tečaj tujih jezikov; po nekajmesečnem bivanju v tujini si je zaželel domov // star nekaj mesecev: nekajmesečni otrok ♪
  19.      nekatérnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., ekspr. oseba ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more imenovati; nekateri: predstave so se udeležili le nekaterniki; nekaternikom to ne bo prav // posameznik: to znajo samo redki nekaterniki / on in še peščica nekaternikov vedno trdi svojo ♪
  20.      nèkatólik  tudi nèkatolík -a m (ȅ-ọ̑; ȅ-ȋ) kdor ni katoličan: v kraju je bilo tudi nekaj nekatolikov ♪
  21.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  22.      nèkonvencionálnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nekonvencionalnega: nekonvencionalnost novele / knjiž. nekonvencionalnost življenja teh umetnikov ♪
  23.      nèkoordiníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koordiniran: nekoordinirano raziskovalno delo / nekoordiniran študijski načrt nèkoordinírano prisl.: nekoordinirano delovati ♪
  24.      nèkorísten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas ♪
  25.      nekromantíja  -e ž (ȋ) v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo ♪

   5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA