Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kov (3.576-3.600)



  1.      karbonát  -a m () kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat
  2.      kardiologíja  -e ž () veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo
  3.      kárta 1 -e ž () 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov 3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta 4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta 5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama 6. redko izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta ● žarg. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodaste; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvoavt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
  4.      kárta 2 -e ž () 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte; vzeti karto s kupa; karta visoke vrednosti; kup kart; trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kvartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju / igrati (na) karte / igralna karta ♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta; imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma ● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo
  5.      kártica  -e ž () 1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala ♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico
  6.      kartográf  -a m () geogr. strokovnjak za kartografijo: posvetovanje kartografov
  7.      kartotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko
  8.      kášča  -e ž (á) prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo; lesena, zidana kašča ◊ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov
  9.      káščar  -ja m () zgod., v fevdalizmu upravnik shrambe za naturalne dajatve podložnikov: kaščar in mestni sodnik
  10.      kášelj  -šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkommed. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih
  11.      kašírati  -am nedov. in dov. () teh. 1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem // z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid 2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite kašíran -a -o: kaširana lepenka; kaširana pločevina
  12.      kašljáj  -a m () sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla
  13.      kášljati  -am nedov. () 1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuješalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo kašljáje: kašljaje se je oblačil kašljajóč -a -e: kašljajoči bolniki
  14.      katalíza  -e ž () kem. sprememba hitrosti kemične reakcije zaradi katalizatorja: raziskovati katalizo
  15.      katalizátor  -ja m () 1. kem. snov, ki spremeni hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del produkta reakcije: uporabljati za sintezo katalizator; pospešiti reakcijo s katalizatorjem / prisotnost katalizatorja ♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida 2. publ. pobudnik, usmerjevalec: omenjena ideja je bila katalizator, ob katerem so se združile različne skupine; čustveni katalizator / po revoluciji je bil delavski razred katalizator nove družbe
  16.      katalizírati  -am nedov. in dov. () kem. spreminjati hitrost kemične reakcije: beljakovinske molekule katalizirajo kemične reakcije v organizmu
  17.      katalóg  -a m (ọ̑) 1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / žarg. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo // s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic 2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom 3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu 4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati ◊ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju
  18.      katalogizírati  -am nedov. in dov. () popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige
  19.      katáster  -tra m (á) uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo: izdelati, napraviti kataster; meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na kataster v katastrski urad // s prilastkom uradni popis določene stvari, objektov na določenem območju in načrt njihove razporeditve: gozdni, vodni kataster; kataster cest, lovišč / kataster davčnih zavezancev uradni seznam, popisjur. davčni kataster trajnejši seznam vsega, kar je potrebno za ugotovitev davčnih zavezancev in davčne osnove; zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije
  20.      katedrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na katedralo: katedralne plastike / katedralna ura ◊ arhit. katedralno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; ornamentno steklo
  21.      kategóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden / na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ◊ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; jur. kategorična pravna norma kategórično prisl.: kategorično odkloniti izvršitev ukaza
  22.      kategoríja  -e ž () 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije 2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini 3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije ● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustevavt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; lingv. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija
  23.      kategorizírati  -am dov. in nedov. () razvrstiti v kategorije: kategorizirati ceste; kategorizirati šole po številu oddelkov / kategorizirati odgovore v konkretne in splošne razvrščati, deliti; publ. ni mogoče ene fakultete kategorizirati za pomembnejšo od druge imeti za, šteti za kategorizíran -a -o: kategorizirane ceste; nižje kategorizirana delovna mesta
  24.      katéri 1 -a -o zaim. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kateri ključ je pravi? katero obleko boš oblekla? na katere pomanjkljivosti namiguješ? za nabavo katerih strojev se zanima tovarna? / ekspr. »mi smo to sklenili.« »Kateri mi?« / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila: katera ostane na domu? kateri od vas so se udeležili sestanka? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: vprašanje je, kateri bolje plava; pazi, do katere meje smeš / raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka // izraža vprašanje po mestu v zapovrstju: katerega (dne) smo danes? kateri si prišel na cilj? 2. navadno v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste: včasih kateri zamudi; dobile so, kar je katera zaslužila; ekspr. rešil je svojo in še katerega družino; če vas katerega izberejo, naj kar sprejme ● navihana je kot le katera zelo; ekspr. potrkal sem na peta ali katera že vrata na veliko vrat; prim. malokateri, redkokateri
  25.      katéri 2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / raba peša on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki // raba peša za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo 2. v rodilniku za izražanje pripadnosti, lastnine: odbor, katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina 3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodalezastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA