Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kov (1.276-1.300)



  1.      bífokálen  -lna -o prid. (-) fiz. ki ima dve gorišči: bifokalna stekla naočnikov
  2.      bíkar  -ja m () pastir, skrbnik bikov: služil je za bikarja
  3.      bíkarbonát  -a m (-) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat
  4.      bikobórec  -rca m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom: bikoborci v slikovitih nošah
  5.      bilánca  -e ž () 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco ♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi 2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč
  6.      bilancíranje  -a s () glagolnik od bilancirati: oddelek za bilanciranje / bilanciranje dohodkov in izdatkov
  7.      bílingvízem  -zma m (-) znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost: bilingvizem obmejnih prebivalcev
  8.      bímčkati  -am nedov. in dov. () otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala
  9.      bímetál  -a m (-) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer
  10.      bímetálen  -lna -o prid. (-) teh. ki je iz dveh kovin, dvokovinski: bimetalna plošča, žica
  11.      bíofízik  -a m (-í) strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik
  12.      biografíja  -e ž () popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija; moderna umetniška biografija
  13.      bíokémik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki
  14.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
  15.      biológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za biologijo
  16.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  17.      biónika  -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
  18.      bíopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
  19.      bípolárnost  -i ž (-) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost
  20.      birét  -a m (ẹ̑) trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret
  21.      bíser  -a m () 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
  22.      bíserček  -čka m () manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček
  23.      bísmut  in bízmut -a m () kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi
  24.      bistríti  -ím nedov., bistrèn ( í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
  25.      bistrovídnost  -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA