Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kov (1.051-1.075)


  1.      anglíst  -a m (ȋ) strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko ♪
  2.      anglístka  -e ž (ȋ) strokovnjakinja za anglistiko ♪
  3.      animálen  -lna -o prid. (ȃ) živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti ♪
  4.      animírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji ♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa animíran -a -o: pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni ♪
  5.      ankéta  -e ž (ẹ̑) 1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pismena anketa; anketa o prometu; anketa med delavci // vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo 2. raba peša posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo // komisija: parlamentarna anketa ♪
  6.      anketíranec  -nca m (ȋ) kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list; v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo ♪
  7.      anketíranje  -a s (ȋ) glagolnik od anketirati: osebno anketiranje; dobiti podatke z anketiranjem dijakov; metoda anketiranja ♪
  8.      anketírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce; anketirati mladino različne starosti anketíran -a -o: dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; gospodinjsko pomočnico ima komaj vsaka dvajseta anketirana družina; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno ♪
  9.      anonímnost  -i ž (ȋ) stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja ♪
  10.      antagoníst  -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec ♪
  11.      antárktika  -e ž (á) polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci antarktike ♪
  12.      ántejevski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji ♪
  13.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika ♪
  14.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati ♪
  15.      antibárbarus  -a m (ȃ) knjiž. priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov: jezikovni brusi in antibarbarusi ♪
  16.      anticipácija  -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo ♪
  17.      anticipírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve ◊ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan anticipíran -a -o: anticipirani stroški ♪
  18.      antíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov ♪
  19.      antimón  -a m (ọ̑) kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona ♪
  20.      antipirétik  -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov ♪
  21.      antipóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov ♪
  22.      ántiromán  -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana ♪
  23.      antiséptičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje ♪
  24.      ántiteló  -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
  25.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana ♪

   926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA