Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kov (101-125)
- búkov -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič ♪
- búkovec -vca m (ú) redko bukov gozd: hoditi po bukovcu ♪
- búkovica -e ž (ú) bukov žir: nabirati bukovico ♪
- bukovína in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine ♪
- búkovje -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje ♪
- búkovka -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko ♪
- búkovnik -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
- búkovniški -a -o (ū) pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje ♪
- búkovništvo -a s (ū) delovanje bukovnikov: bukovništvo na Koroškem ♪
- búkovski -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika ♪
- cerkóvnica -e ž (ọ̑) redko cerkovnikova žena ♪
- cerkóvnik -a m (ọ̑) kdor oskrbuje cerkev: cerkovnik ugaša sveče, zvoni poldne; cerkovnik pri podružnici ♪
- cerkóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cerkovnike: opravljati cerkovniške posle / bil je iz cerkovniške družine ♪
- cianovodíkov -a -o (ȋ) pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina ♪
- cíkovt -a m (ȋ) zool. drozg ♪
- cínkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk ♪
- cinkovína -e ž (í) izdelki iz cinka ♪
- crkováti -újem nedov. (á ȗ) pog. poginjati: prašiči crkujejo kakor muhe ♪
- crkovína -e ž (í) nav. slabš. 1. meso poginule živali: zver je žrla kos crkovine // redko poginula žival: zakopati crkovino 2. nizko meso slabe kakovosti: rad bi dober kos, pa imajo samo takole crkovino ♪
- cúckovec -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
- cuckovína -e ž (í) nar. dolenjsko, slabš. zelo kislo, slabo vino: vselej me je glava bolela, kadar sem pil njegovo cuckovino ♪
- čekóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic ◊ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki ♪
- čekóvnopráven -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na čekovno pravo: čekovnopravno razmerje ♪
- četŕtkov -a -o (ŕ) pridevnik od četrtek: četrtkova izdaja časopisa ♪
- členkovít -a -o prid. (ȋ) ki ima velike, izrazite členke: členkovite kmečke roke / členkovito telo raka telo, sestavljeno iz členkov ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226