Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kos (51-75) 
- kosmatín -a m (ȋ) kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: kosmatin je podavil že mnogo ovac / volk kosmatin // ekspr. neobrit človek: in ta kosmatin je sedel za mizo ♪
- kosmatína -e ž (í) ekspr. dlaka, kocina: prsi s kosmatinami / obrij si že tiste kosmatine ♪
- kosmatínast -a -o prid. (í) ekspr. kosmat: postaren mož s kosmatinastim obrazom; pren., knjiž. ulična svetilka je bila vsa kosmatinasta od megle ♪
- kosmatínček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od kosmatinec: kosmatinček je zaprt v leseni kolibici ♪
- kosmatínec -nca m (ȋ) 1. ekspr. kosmata žival, navadno medved: kosmatinec je začutil nevarnost in jo je popihal v gozd; spremljal ga je velik kosmatinec / volk kosmatinec // neobrit človek: ta kosmatinec je pa še odgovarjal 2. bot. dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cveti, Pulsatilla: alpski kosmatinec ♪
- kosmatínje -a s (ȋ) ekspr., redko več dlak, dlake: kosmatinje na prsih ♪
- kosmatínka -e ž (ȋ) ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči ◊ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
- kosmatíti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj kosmato: kosmatiti pletenine; kosmatiti in krtačiti / kosmatiti površino tkanine ♦ teh. na grobo obdelovati površino lesa, kovin kosmatíti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmati / jopica se ji je začela kosmatiti ♪
- kosmátka -e ž (ȃ) bot. trava z bočno sploščenimi klaski v latu, Eragrostis: mala, prava kosmatka ♪
- kosmatúlja -e ž (ú) bot. alpska rastlina s škrlatnimi ali modrikastimi cveti v koških, Saussurea: pritlikava kosmatulja ♪
- kosmìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kosem: kosmič prediva, vate / krpa ne pušča kosmičev / kosmič surovega masla / sneg je padal v debelih kosmičih 2. nav. mn., v zvezi ovseni kosmič oluščeno in stisnjeno ovseno zrno: zavitek ovsenih kosmičev / jedli so ovsene kosmiče z mlekom ♪
- kosmíčast -a -o prid. (í) nanašajoč se na kosmič: sladoled je bil grudičast in kosmičast / kosmičast oblak ♦ tekst. kosmičasta preja preja, ki ima zaradi dodanih kosmičev odebeljena mesta; kosmičasto blago blago iz kosmičaste preje kosmíčasto prisl.: kosmičasto rasti ♪
- kosmíčenje -a s (ȋ) glagolnik od kosmičiti: kosmičenje vate / kosmičenje vode ♪
- kosmíčiti -im nedov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. trgati na majhne kosme, nitke: kosmičiti vato 2. kem. izločati majhne delce iz koloidne raztopine ali prah iz plina v obliki kosmičev: kosmičiti vodo kosmíčiti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmiči // redko sprijemati se (v kepe): barva se kosmiči ♪
- kosmína -e ž (í) nar. 1. dlaka, kocina: srebrne kosmine v bradi; kosmine pod nosom 2. velika, cunjasta snežinka; kosem: z neba so padale kosmine ♪
- kosmínje -a s (ȋ) zastar. več dlak, dlake: kamelje kosminje ♦ tekst. kosmatena stran tkanine ♪
- kosmínka -e ž (ȋ) knjiž. velika, cunjasta snežinka; kosem: tla so pokrivale vedno gostejše kosminke ♪
- kosmúlja -e ž (ú) gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami: na vrtu imajo ribez in kosmuljo / jesti kosmulje ♪
- kosmúljev -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kosmuljo: kosmuljevo grmičje / kosmuljeva mezga ♪
- kosmúljka -e ž (ȗ) vrtn. okrasna rastlina z dolgimi ozkimi listi, ki se razrašča z živicami, Chlorophytum: gojiti kosmuljko / živikasta kosmuljka ♪
- kósnik -a m (ọ̑) navt. poševen drog na prednjem delu premca: stal je na kosniku; kosnik jahte ♪
- kósoma prisl. (ọ̑) knjiž. v kosih, po kosih: omet odpada kosoma / obleko so metali kosoma za njim kos za kosom ♪
- kosorép in kosorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. ki ima odrezan, prisekan rep: spremljal ga je kosorep pes; kosorepa mačka ♪
- kosorépec -pca m (ẹ̑) knjiž. žival, navadno pes, ki ima kratko odrezan, prisekan rep: tropa gosposkih psov — kosorepcev / pes kosorepec ♪
- kosorépiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. na kratko rezati, sekati rep: kosorepiti pse ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
