Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kos (401-425) 
- sladkosnédnica -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki rada jé sladke jedi: bila je razvajenka in sladkosnednica ♪
- sladkosnédnost -i ž (ẹ̄) ekspr. lastnost, značilnost sladkosnednega človeka: norčevali so se iz njegove sladkosnednosti ♪
- sládkost tudi sladkóst -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost sladkega 1: sladkost pijače, sirupa / sladkost smetane ♪
- sladkóst tudi sládkost -i ž (ọ̑; á) ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari ♪
- sladkósten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman ♪
- sladkostrásten -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk ♪
- slókost -i ž (ọ́) knjiž. velikost in suhost: tesna uniforma je poudarjala njegovo slokost / slokost stebra vitkost ♪
- slonokoščén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički ∙ knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja 2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt ♪
- slonokoščenína -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine ♪
- slonokoščevína -e ž (í) knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine ♪
- slovénskost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost slovenskega: slovenskost koroške literature; slovenskost napevov ♪
- slovénskoštájerski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodnostni boji v slovenskoštajerskih mestih ♪
- spodkosíti -ím dov., spodkósil (ȋ í) s koso, kosilnico odrezati, navadno nizko, pri tleh: spodkositi travo; padel je, kot bi ga kdo spodkosil // pokositi pod čim drugim: spodkositi plevel v vinogradu spodkošèn -êna -o: spodkošen osat; padel je kot spodkošen ♪
- spólzkost -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost spolzkega: zaradi spolzkosti bi skoraj padel / spolzkost rib / spolzkost govorjenja ♪
- starínskost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem ♪
- strákoš -a m (ā) nav. mn., zool. manjše morske ptice temno sive barve z belo progo nad repom, Hydrobatidae: prhutanje strakošev ♪
- stvárskost -i ž (ȃ) filoz. kar opredeljuje stvar po njenem bistvu: spoznati stvarskost stvari ♪
- svétskost -i ž (ẹ̑) knjiž. svetovljanstvo: njegova svetskost ji je ugajala ♪
- svójskost -i ž (ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost svojskega: svojskost oblike / svojskost njegovih doživetij posebnost / prav v tem je svojskost umetnika / glavna svojskost romana značilnost / svojskosti otrokove duševnosti ● zastar. boj za svojskost za neodvisnost, samostojnost ♪
- šíbkost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost šibkega: njena šibkost je samo navidezna / mišična šibkost; telesna šibkost / značajska šibkost / šibkost režima / šibkost vina 2. knjiž. pomanjkljivost, slabost: opozarjati na šibkosti; odpravljati šibkosti v gospodarstvu ♪
- širokosŕčen -čna -o prid. (ȓ) ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapne ● ekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil ♪
- širokosŕčnost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti ♪
- širokóst tudi širôkost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. širina: izmeriti širokost predmeta / širokost in skrivnost človeškega življenja ♪
- tákost -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost takega: stvarnost je nespremenljiva in vztraja v svoji takosti ♪
- tákošen -šna -o zaim. (á) star. tak, takšen: takošno stvar bi rad, kot je na polici / sosed je bil neprijazen, takošnega človeka pa se ljudje izogibajo ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501 
