Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kos (326-350) 
- okošátiti se -im se dov. (á ȃ) knjiž. postati košat, bujno razraščen: naredko nasajena drevesa se preveč okošatijo / ekspr. okošatiti se v bokih zrediti se ♪
- opólzkost -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja ♪
- orgánskost -i ž (ȃ) knjiž. skladnost, utemeljenost: organskost gradnje romana ♪
- otróškost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost otroškega: njegov obraz izraža otroškost / vedrost in otroškost // redko otroška doba, otroštvo: že iz otroškosti sta bila velika prijatelja ♪
- ozkosŕčen -čna -o prid. (ȓ) ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozkosrčen človek / besedilo je popravljal ozkosrčen korektor / ozkosrčno gledanje na kaj ozkosŕčno prisl.: ozkosrčno presojati ♪
- ozkosŕčnež -a m (ȓ) ekspr. ozkosrčen človek: ozkosrčneži in birokrati ♪
- ozkosŕčnost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost ozkosrčnega človeka: znan je po svoji ozkosrčnosti ♪
- ózkost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ozkega: ozkost prostora / nav. ekspr.: roman razkriva njihovo ozkost in hinavščino; moralna, nacionalna, politična ozkost; vsebinska ozkost revije ♪
- patolóškost -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti ♪
- pésniškost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pesniškega: pesniškost jezika ♪
- plêhkost -i ž (é) lastnost, značilnost plehkega: plehkost juhe / čutil je plehkost njenih besed / motila jo je njegova plehkost; moralna plehkost ljudi ♪
- plítkost -i ž (í) knjiž. plitvost: plitkost jezera / duhovna plitkost človeka ♪
- plôskost tudi ploskóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, značilnost ploskega: ploskost ogledala ♦ med. ploskost noge ♪
- pòbínkošten -tna -o prid. (ȍ-ȋ) v krščanstvu nanašajoč se na čas po binkoštih: sedma pobinkoštna nedelja / pobinkoštni čas ♪
- podkosíti -ím dov., podkósil; podkošèn (ȋ í) redko spodkositi: podkositi bilke; padel je, kot bi ga kdo podkosil ♪
- pòkosílen -lna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po kosilu: pokosilni počitek / pokosilno razpoloženje ♪
- pokósiti -im dov. (ọ́) pojesti kosilo: ko je pokosil, je šel na delo / pokositi enolončnico pojesti za kosilo ♪
- pokosíti -ím dov., pokósil (ȋ í) 1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko; za letos smo pokosili // s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik 2. ekspr. s streljanjem povzročiti, da kdo pade smrtno zadet, hudo ranjen: mitraljezec je pokosil pet napadalcev / pokositi s strojnico / del armade je pokosila artilerija pobila, uničila // povzročiti, da kdo umre: pokosila ga je gripa, tuberkuloza; lakota je pokosila mnogo prebivalstva / vojna je pokosila veliko
življenj ∙ ekspr. pokosila ga je smrt umrl je; žarg., šport. branilec je grdo pokosil srednjega napadalca ga udaril nizko po nogah, da je padel pokošèn -êna -o: pokošeni travniki; na vrhu so kot pokošeni popadali po tleh ♪
- pokosítriti -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pokositriti jekleno pločevino pokosítren -a -o: pokositrena posoda ♪
- pokostenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec pokosteni ♪
- pokóstnica -e ž (ọ̑) anat. tanka plast močnega veznega tkiva, ki pokriva kost: vnetje pokostnice ♪
- poménskost -i ž (ẹ̑) lastnost, sposobnost česa, da izraža pomen: izgubiti pomenskost; simbolna pomenskost; pomenskost besede ♪
- postránskost -i ž (á) redko nepomembnost, obrobnost: motila ga je postranskost njegovega dela / izgubljati se v postranskosti ♪
- potánkost -i ž (ȃ) knjiž. podrobnost, nadrobnost: povedal je nekaj potankosti o poteku dela; spuščati se v potankosti / do potankosti pozna ta problem zelo natančno ♪
- površínskost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost površinskega: površinskost obdelave / tudi v tem se kaže površinskost njegovega gledanja, ocenjevanja ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426 
