Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kos (276-300)


  1.      lokostrélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja z lokom: gojiti lokostrelstvo; republiško prvenstvo v lokostrelstvu ♪
  2.      lúžiškosŕbski  -a -o prid. (ū-ȓ) nanašajoč se na Lužiške Srbe: govori oba lužiškosrbska jezika / lužiškosrbske pravljice ♪
  3.      malénkost  -i ž (ẹ́) 1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost // v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost« // v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost 2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost 3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran 4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz: prišli bomo žena, sin in moja malenkost ♪
  4.      malénkosten  -tna -o prid. (ẹ́) nav. ekspr. zelo majhen: stroški so malenkostni; imeti malenkostno prednost // ki pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: to je malenkosten človek; ne bodi malenkosten / očitati komu malenkostne motive malénkostno prisl.: načrt bo treba malenkostno popraviti; malenkostno zamerljiv ♪
  5.      malénkostnež  -a m (ẹ́) ekspr. kdor pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: ne bo sitnaril, ker ni malenkostnež / malenkostnež je, zato je hitro užaljen ♪
  6.      malénkostnost  -i ž (ẹ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost malenkostnega: malenkostnost okolja ga je ovirala v dejavnosti / težko je prenašal njeno malenkostnost / ogibati se vsake malenkostnosti ♪
  7.      materínskost  -i ž (ȋ) lastnosti, značilnosti materinske ženske: njena materinskost ♪
  8.      mehkosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) knjiž. usmiljen, dobrosrčen: mehkosrčen človek; mati je bila zelo mehkosrčna ♪
  9.      mêhkost  tudi mehkóst -i ž (é; ọ̑) 1. lastnost, značilnost mehkega: gladkost, prožnost, mehkost izdelka / mehkost in usklajenost gibov 2. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: očetova nepopustljivost in materina mehkost / hotel je prikriti svojo mehkost ganjenost ♪
  10.      meščánskost  -i ž (ȃ) miselnost, lastnosti meščanov: v njihovi rodbini je tradicija meščanskosti že stara / ozka meščanskost te ustanove ga je dušila ♪
  11.      meščanskošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meščansko šolo: meščanskošolski izpit / meščanskošolski učitelj ♪
  12.      mlekosès  in mlekosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) slabš. mlad, neizkušen človek: tak mlekoses, skoraj še otrok, pa nas bo učil ♪
  13.      mnogolíkost  -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogolikost narodov in barv v deželi / obravnavati svet v vsej njegovi mnogolikosti ♪
  14.      mnogostránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost mnogostranskega: občudoval je njegovo mnogostranskost; mnogostranskost in specializiranost ♪
  15.      mokosévka  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko postovka: mokosevka se je spustila na njivo ♪
  16.      môškost  -i ž (ó) 1. lastnost moškega: spoštovali so ga zaradi velike moškosti; njegova moškost in njena ženskost / moškost glasu // ekspr. moške funkcije, zlasti spolne: moškost mu je začela pojemati 2. evfem. moški spolni organi: med vojno je izgubil svojo moškost ♪
  17.      mŕkost  -i ž (ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrkega: njegov smeh je pregnal mrkost z obrazov; govornikova mrkost / mrkost starega poslopja ♪
  18.      mŕzkost  -i ž (ŕ) knjiž. zoprnost: razkrila ga je v vsej njegovi mrzkosti // redko odpor, velika nenaklonjenost: zdaj je gledal na stvar z mrzkostjo ♪
  19.      nagónskost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost nagonskega: nagonskost gibov / človekova nagonskost ♪
  20.      nakosíti  -ím dov., nakósil (ȋ í) s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino nakošèn -êna -o: sveže nakošena detelja ♪
  21.      nakósiti se  -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili ♪
  22.      nakosmatíti  -ím dov., nakosmátil (ȋ í) narediti kaj kosmato: blago so nakosmatili na obeh straneh; nakosmatiti usnje nakosmatèn -êna -o: nakosmatena tkanina ♪
  23.      nakošátiti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj košato, bujno razraščeno: pes je jezno nakošatil rep nakošátiti se ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: poglej, kako se je nakošatila; pren. umetnost se je nakošatila z lažnim bliščem ♪
  24.      naménskost  -i ž (ẹ̑) publ. lastnost, značilnost namenskega: spraševati po namenskosti in uporabnosti; namenskost umetniškega dela ♪
  25.      nèčlovéškost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA