Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kor (76-100)


  1.      koreníniti  -im nedov. (í ȋ) 1. agr. delati, poganjati korenine: ribez hitro korenini / ta rastlina globoko, plitvo korenini 2. ekspr. imeti v čem osnovo, izhodišče: v večini svojih del korenini na domačih tleh ♪
  2.      korenínje  -a s (ȋ) vse korenine ene rastline: koreninje je segalo globoko v tla; koreninje pšenice // nav. ekspr. več korenin, korenine: spotikal se je ob koreninje / za zimo so se založili s koreninjem z užitnimi koreninami, koreni ♪
  3.      korenínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica ♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži ♪
  4.      korenít  -a -o prid., korenítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zadeva bistvo, temelj česa: to pomeni korenit preobrat; prišlo je do korenite spremembe / zatekli so se h korenitim ukrepom / v razpravljanju je bil zelo korenit 2. zastar. odločen, trden, neustrašen: to so bili koreniti ljudje koreníto prisl.: korenito so se spremenili ♪
  5.      koréniti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) mat. računati število, ki, potencirano s korenskim eksponentom, da korensko osnovo: kvadrirati in koreniti ♪
  6.      korenjáček  -čka m (á) manjšalnica od korenjak: šele šest let mu je, pa je precejšen korenjaček / naš mali korenjaček ♪
  7.      korenjáčiti se  -im se nedov. (á ȃ) ekspr. delati se velikega, močnega: spet se korenjači ♪
  8.      korenják  -a m (á) ekspr. velik, močen človek: ta korenjak je z lahkoto dvignil vrečo; njegovi tovariši so pravi korenjaki / korenjak je bil, da si je to upal pogumen človek // krepek, trden človek: kljub letom je še korenjak ♪
  9.      korenjákinja  -e ž (á) ekspr. velika, močna ženska: po postavi je prava korenjakinja ♪
  10.      korenjáški  -a -o prid. (á) ekspr. velik, močen: je visoke, korenjaške postave / bal se jih ni, bil je zelo korenjaški pogumen // krepek, čvrst: to je korenjaški rod ♪
  11.      korenjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost korenjaškega človeka: občudoval je njegovo korenjaštvo; junaštvo in korenjaštvo ♪
  12.      korênje  tudi korénje -a s (é; ẹ̑) 1. rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: korenje je dobro obrodilo; korenje pleti, populiti, sejati; rumen kot korenje / njiva korenja ♦ bot. navadno korenje divja ali kultivirana rastlina z belimi cveti v kobulih, Daucus carota 2. zastar. več korenin, korenine: spotikal se je ob korenje drevja ♪
  13.      korénjenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od koreniti: rezultat korenjenja; korenjenje in logaritmiranje ♪
  14.      korênjev  tudi korénjev -a -o prid. (é; ẹ̑) nanašajoč se na korenje: korenjevo seme / korenjeva marmelada ♪
  15.      korenjíšče  -a s (í) njiva, na kateri je raslo korenje: korenjišča so pripravljena za pomlad ♪
  16.      korenonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo s panožicami, Rhizopoda: korenonožci, bičkarji in migetalkarji ♪
  17.      korénovka  -e ž (ẹ̑) vrtn. rastlina, ki ima koren: gomoljnice in korenovke ♪
  18.      korenóvnik  -a m (ọ̑) bot. lesnata rastlina tropskih obrežij z lokasto upognjenimi zračnimi koreninami, ki poganjajo iz vej, Rhizophora ♪
  19.      korénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koren 4, 5: korenski samoglasnik / korenski glagoli glagoli, ki nimajo glagolske pripone / korenski eksponent število, ki izraža stopnjo korena; korenska osnova število, iz katerega se računa koren ◊ teh. korenski varek del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov ♪
  20.      korénstvo  -a s (ẹ̑) zastar. koreničje: vložiti sadje, sočivje in korenstvo ♪
  21.      koreográf  -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s koreografijo: bil je eden najslavnejših koreografov; koreografi in plesalci ♪
  22.      koreografíja  -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z uprizarjanjem umetniških plesov, baleta: posvetiti se koreografiji / Pepelka v koreografiji znanega koreografa / razvoj koreografije ♪
  23.      koreográfinja  -e ž (ȃ) koreografka: znana koreografinja in baletna umetnica ♪
  24.      koreografírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti načrt za uprizoritev umetniškega plesa, baleta: koreografirati in režirati / delo je koreografiral znani koreograf ♪
  25.      koreográfka  -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s koreografijo: zaposlena je kot koreografka v operi ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA