Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kor (447-471) 
- ukorenínjati se -am se nedov. (í) 1. poganjati korenine v zemljo: posajeno drevesce se dobro ukoreninja 2. ekspr. postajati notranje, čustveno tesno povezan s čim: počasi se ukoreninja v sosesko / v njem se ukoreninja nova ljubezen / to prepričanje se mu je vedno trdneje ukoreninjalo v zavest ● ekspr. nova vera se je hitro ukoreninjala širila, utrjevala ukorenínjati delati, povzročati, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreninjati vršičke lončnic ♪
- ukorenínjenec -nca m (ȋ) ukoreninjena rastlina: ukoreninjenci dobro rastejo ♪
- ukorenínjenje -a s (ȋ) glagolnik od ukoreniniti se: za ukoreninjenje potaknjencev sta potrebni vlaga in toplota ♪
- ukorenínjenost -i ž (ȋ) stanje ukoreninjenega: vlaga omogoča dobro ukoreninjenost / ekspr. pisateljeva dela kažejo njegovo močno ukoreninjenost v domači zemlji ♪
- ukorístiti -im dov. (í ȋ) star. izkoristiti: dobro ukoristiti prihranjeni denar / ukoristiti priložnost, trenutni položaj ukorístiti se okoristiti se: iskal je priložnost, da bi se ukoristil ♪
- ukoríščati -am nedov. (í) star. izkoriščati: dobro ukoriščati stroje / ukoriščati svoj položaj ∙ star. vsi so z veseljem ukoriščali novo knjižnico uporabljali, si izposojali knjige v njej ukoríščati se okoriščati se: ukoriščal se je z delom drugih ♪
- ukoríti -ím dov., ukóril (ȋ í) knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja: krivce so kaznovali, njega pa samo ukorili; ukoriti s pogledom ♪
- upokoríti -ím dov., upokóril (ȋ í) star. pokoriti, podrediti: upokoriti sosednje države; upokoriti uporno mesto / napadalca je upokoril s pištolo ugnal, ukrotil ♪
- velikorúski -a -o prid. (ȗ) star. ruski: velikoruski jezik; velikoruski narod / velikoruska glasba ♪
- vídeorekórder -ja m (ȋ-ọ́) rad. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: posneti televizijsko oddajo z videorekorderjem ♪
- visokorásel -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka ♪
- visokoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je visokega, plemiškega rodu: ima visokorodne prednike / v vljudnostnem nagovoru, nekdaj visokorodni gospod ♪
- visokorôden -dna -o prid. (ó) ki dobro rodi: visokorodne sorte pšenice ♪
- visokoródnost -i ž (ọ̄) knjiž. visok, plemiški rod: postavljal se je s svojo visokorodnostjo ♪
- vkorákanje -a s (ȃ) glagolnik od vkorakati: zmagovalce so ob vkorakanju na stadion navdušeno pozdravili ♪
- vkorákati -am dov. (ȃ) korakajoč priti v kaj: nastopajoči so vkorakali v dvorano / vkorakati na stadion ∙ ekspr. tuje čete so vkorakale v deželo jo zasedle ♪
- vsèkakor in vsekàkor prisl. (ȅ; ȁ) 1. izraža popolno prepričanost o čem: nesreča se je vsekakor zgodila zaradi malomarnosti; to je vsekakor treba povedati vsem; najpomembnejša hiša tam je vsekakor magistrat / nekaj je vsekakor narobe, ker so vsi tako zadržani; zemlja je tega denarja vsekakor vredna 2. ekspr. poudarja a) zahtevo: knjigo vsekakor prinesi še danes; vsekakor ga vprašaj, kako je to odkril / vsekakor ne pretiravajte s hvalo b) trditev: vsekakor hočejo, da greš z njimi; to stvar bi vsekakor rad kupil / tega vsekakor ne morem razumeti nikakor 3. v medmetni
rabi izraža strinjanje, soglasje brez pridržka: še druge vprašaj. Vsekakor, to bom storil; saj ne gre samo zame. Vsekakor da ne // izraža pritrditev: so to tvoji prijatelji? Vsekakor ♪
- zakoráčiti -im dov. (á ȃ) 1. ekspr. iti, stopiti s širokimi, lenobnimi koraki: zakoračiti med žito, v morje; zakoračiti za sosedom / zakoračiti za nekaj metrov dalje // iti, stopiti sploh: hitro zakoračiti proti vasi ∙ ekspr. zakoračil je v štirideseto leto pred kratkim je bil star devetintrideset let 2. preh., knjiž. stopiti tako, da pride kdo ali kaj med noge: zakoračiti ležečega / zakoračiti konja zajahati // zaskočiti: pes zakorači psico ♪
- zakorákati -am dov. (ȃ) 1. začeti korakati: telovadci zakorakajo 2. ekspr. iti, stopiti: zakorakati v morje, po sobi ♪
- zakoreníniti -im dov. (í ȋ) 1. ekspr. narediti, povzročiti, da se kdo notranje, čustveno tesno poveže s čim: zakoreniniti naseljence; zakoreniniti se v mestu / ljudje so se zakoreninili v zemljo // narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje poveže s čim, ustali v čem: zakoreniniti nove nazore v človeka; nova oblast se še ni zakoreninila / če se napake zakoreninijo, jih je težko izkoreniniti 2. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kaj v čem osnovo, izhodišče: zakoreniniti svoja dela v ljudskih motivih zakoreníniti se s koreninami povezati se s podlago: drevo, rastlina se zakorenini zakorenínjen -a -o: v domačo zemljo, v stvarnosti zakoreninjen pisatelj; zakoreninjen potaknjenec; zakoreninjene navade ♪
- zakorenínjati -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da se kdo notranje, čustveno tesno povezuje s čim: zakoreninjati nemirne ljudi; počasi se zakoreninjati v novem okolju // delati, povzročati, da se kaj globlje, trajneje povezuje s čim, ustaljuje v čem: zakoreninjati novo miselnost; v ljudeh se zakoreninja drugačno prepričanje zakorenínjati se s koreninami povezovati se s podlago: rastlina se že zakoreninja ♪
- zakorenínjenec -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki je notranje, čustveno tesno povezan s čim: zakoreninjenci v tradiciji ◊ agr. zakoreninjeni potaknjenec ♪
- zakorenínjenost -i ž (ȋ) ekspr. stanje zakoreninjenega: zakoreninjenost človeka v domačo zemljo / zakoreninjenost navad ◊ agr. rastline zaradi slabe zakoreninjenosti hirajo ♪
- zaskórjiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila ◊ gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage zaskórjen -a -o: zaskorjena zemlja ♪
- a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako? ♪
322 347 372 397 422 447 472 497 522 547 
