Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kor (26-50)



  1.      koralíšče  -a s (í) kraj, kjer nabirajo (prave) korale: morje je na tistem koncu polno korališč in morskih čeri
  2.      korálnica  -e ž () 1. nav. mn. živo pisana ribica, ki živi ob koralnih grebenih tropskih morij: koralnice in cevosrčnice 2. zool. zelo strupena, živo pisana ameriška kača, Micrurus: navadna, rumena koralnica ◊ vrtn. nizka sobna rastlina z oranžnimi jagodami, Nertera granadensis
  3.      korálnik  -a m () redko ogrodje koralnjaka: koralniki različnih oblik in barv / lomljenje koralnika ◊ vrtn. okrasni tropski grm z metuljastimi koralno rdečimi cveti v grozdih, Erythrina crista galli
  4.      koralnják  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, pritrjeni na dno, s trdnim, navadno apnenčastim ogrodjem, Anthozoa: koralnjaki in klobučnjaki
  5.      korán  in kóran -a m (; ọ̑) temeljna knjiga muslimanske vere: brati koran; tako piše v koranu
  6.      kórant  -a m (ọ̑) nar. štajersko kurent: koranti skačejo po cesti
  7.      kórar  -ja m (ọ̑) nar. kanonik: korarji in škof
  8.      kórarski  -a -o prid. (ọ̑) nar. kanoniški: nastanili so jih po samostanskih in korarskih hišah
  9.      kórbica  -e ž (ọ̑) nižje pog. košarica: plete korbice; naložiti jedila v korbico ● nižje pog. dati komu korbico zavrniti njegovo ponudbo za ples; zavrniti ponudbo
  10.      kôrcema  prisl. (ō) knjiž., redko, v zvezi liti korcema liti kakor iz škafa
  11.      kôrčast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na korec: korčasta posoda / korčasta streha
  12.      kôrček  -čka m (ó) 1. manjšalnica od korec 1: na polici je stal pločevinast korček 2. nar. ciklama: šopek korčkov; prijeten vonj po korčkih
  13.      korčúlja  -e ž (ú) nar. zajemalka: zajeti juho s korčuljo
  14.      kórd  -a m (ọ̑) tekst. rebričasti žamet: hlače, obleka iz korda // močen, debel sukanec: prešiti s kordom; neskl. pril.: kord žamet
  15.      kordiálen  -lna -o prid. () zastar. prisrčen, ljubezniv: sledilo je kordialno slovo
  16.      kordón  -a m (ọ̑) 1. strnjena vrsta navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa: napraviti kordon; močen kordon / kordon policije je potiskal ljudi nazaj / ekspr., s prilastkom kralj se je obdal s celim kordonom vohunov imel je veliko vohunov 2. nekdaj, v zvezi sanitarni kordon pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon; pren., publ. omejiti državo z ideološkim sanitarnim kordonom ◊ agr. zelo gosto razporejen nasad drevja ali trte; voj. vrsta ladij, oklopnih vozil, utrdb za preprečitev dohoda, prehoda na določeno ozemlje
  17.      kordoné  -ja in kordonét -a tudi cordonnet -a [tretja oblika kordoné -ja] m (ẹ̑) tekst. močno sukana debela svilena nit zlasti za kvačkanje
  18.      kordován  tudi kórdovan -a m (; ọ̑) usnj. mehko, barvano kozje usnje za čevlje: čevlji iz kordovana
  19.      kordovánski  tudi kórdovanski -a -o prid. (; ọ̑) usnj., v zvezi kordovansko usnje mehko, barvano kozje usnje za čevlje: nosi čevlje iz kordovanskega usnja
  20.      kôrec  -rca m (ó) 1. posoda z dolgim ročajem za zajemanje tekočine: piti iz korca; zajeti vodo s korcem / ponudila mu je korec vode / korec za zajemanje gnojnice; pren., knjiž. mladost smo pili iz polnih korcev // taki posodi podoben del kake naprave: korci mlinskih koles / kolesa na korce ♦ teh. korci elevatorja zajemalke 2. žlebasta strešna opeka za pokrivanje primorskih hiš: stare korce bo treba zamenjati / strešni korci 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za žito, približno 39 l: mernik pšenice in nekaj korcev ajde 4. nekdaj ploščinska mera, približno 2.000 m2: k hiši je spadalo dvajset korcev polja in trije korci travnikov
  21.      kòreferát  -a m (-) krajši referat, ki obravnava isto temo kot glavni referat in jo dopolnjuje: v svojem koreferatu je podal konkretne predloge za rešitev problema; sledili so referati in koreferati
  22.      kòreferènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) kdor ima, pripravi koreferat, soporočevalec: določili so referenta in koreferenta; govoril je kot koreferent
  23.      korékcija  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. popravek, sprememba: korekcija smeri in položaja / korekcija stališč / ukvarja se s korekcijo sistema dela izboljšavo, izboljševanjemmed. korekcija vida izboljšanje vida z lečami ustrezne dioptrije 2. knjiž., redko popravljanje, korektura: strokovna korekcija teksta 3. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost; popravek: naredili so korekcijo // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost
  24.      korekcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na korekcijo: različni korekcijski postopki / korekcijska leča ◊ fiz. korekcijski faktor faktor, s katerim se pomnoži pokazana vrednost na instrumentu, da se dobi pravilna vrednost; fot. korekcijski filter filter, ki odpravlja napake v optičnih napravah; jur. korekcijski ukrep vzgojni ukrep; teh. korekcijski diagram diagram, ki kaže popravke pri meritvah
  25.      korékten  -tna -o prid., koréktnejši (ẹ̑) 1. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, obziren: njegov nastop je bil korekten / ima korekten in tovariški odnos; korektno vedenje / bil je zelo korekten do nje // star. ustrezen, primeren: nosil je črno, korektno obleko 2. pravilen, neoporečen: piše korekten jezik; knjiga je pisana v korektni slovenščini koréktno prisl.: ravnal je korektno / v povedni rabi to ni bilo korektno

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA