Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kor (2.422-2.446)


  1.      oddaljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. premikajoč se večati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: poskušal je ugotoviti, če se vozilo oddaljuje ali približuje; neslišno, tiho se oddaljevati; ladja se počasi oddaljuje od brega / glasovi, koraki se oddaljujejo postajajo bolj oddaljeni 2. prihajati glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: dogodki se oddaljujejo / časovno se oddaljevati 3. navadno v zvezi z od postajati drugačen po lastnostih, značilnostih: njegova miselnost se je začela oddaljevati od miselnosti preprostega ljudstva; oddaljevati se od tradicije // prenehavati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: oddaljevati se od norm / oddaljevati se od teme pogovora 4. prenehavati imeti naklonjena, prijateljska čustva: po tem dogodku se mu je sin začel oddaljevati; čutil je, da se oddaljujeta oddaljujóč se -a -e: oddaljujoči se glasovi, koraki; oddaljujoča se ladja ♪
  2.      oddaljíti se  -ím se tudi oddáljiti se -im se dov., oddáljil se (ȋ í; ā ȃ) 1. premikajoč se povečati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: ladja se je na svoji poti na nekaterih mestih precej oddaljila od obale; oddaljiti se za nekaj korakov; nekoliko, preveč se oddaljiti / brnenje in pokanje se je oddaljilo postalo oddaljeno // premikajoč se prenehati biti na določenem mestu: letala so odvrgla bombe in se oddaljila; raketa se je oddaljila z zemlje poletela; knjiž. oddaljiti se iz sobe oditi; pren. sreča se je oddaljila od njega 2. priti glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: ti dogodki so se že precej oddaljili 3. navadno v zvezi z od postati drugačen po lastnostih, značilnostih: oddaljiti se od ljudi in njihovega čustvovanja / renesansa se je oddaljila od tradicije // prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: oddaljiti se od dosedanjih stališč / oddaljiti se od prvotne teme 4. prenehati imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: po očetovi smrti so se zelo oddaljili drug drugemu ● ta dogodek se je že precej oddaljil od nas nas zlasti čustveno ne vznemirja več oddáljen -a -o 1. deležnik od oddaljiti se: bili so že precej oddaljeni, ko so jih poklicali nazaj; mati in hčere so postale čedalje bolj oddaljene 2. od katerega je do kakega kraja, stvari razmeroma dolga pot: prišel je iz oddaljenega kraja; precej oddaljene vasi // pri katerem je dolžina najkrajše črte od izhodiščnega predmeta, točke do njega razmeroma dolga: čuditi se oddaljenim zvezdam ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega 3. ki izraža dolžino poti od kakega kraja, stvari do drugega kraja, stvari: kraj je oddaljen dva kilometra / naselje je pol ure oddaljeno od postaje od naselja do postaje se porabi pol ure // ki izraža dolžino najkrajše črte od izhodiščnega predmeta, točke do določenega predmeta, točke: peč je oddaljena od zidu deset centimetrov / stavbe so med seboj primerno oddaljene v primerni razdalji 4. ki prihaja od daleč: oddaljeni učenci / oddaljeno grmenje ♪
  3.      oddélek  -lka m (ẹ̑) 1. del uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ogledati si različne oddelke v tovarni; poslati obvestilo v vse oddelke; oddelki v bolnici; prostori oddelka; šef, vodja oddelka / nabavni, prodajni, razvojni oddelek podjetja; oglasni oddelek časopisne uprave; personalni, proračunski oddelek občinske skupščine // do 1975 pedagoško-znanstvena enota fakultete: fakulteta ima več oddelkov; predstojnik oddelka / oddelek za arhitekturo; delati na oddelku za slovanske jezike // s prilastkom del strokovne šole za vejo določene stroke: vpisati se na oddelek za šibki tok srednje tehniške šole; navtični in strojni oddelek pomorske šole; predilski oddelek tekstilne šole 2. ločen, ograjen prostor: z lesenimi pregradami pregraditi klet na tri oddelke; razdeliti igrišče v več oddelkov / oddelek za prtljago v letalu // del vagona, ločen od drugega dela s steno: oddelek se napolni; napisi nad vhodi v oddelke / oddelek prvega razreda; oddelek za kadilce // grafično ločen del česa: besedilo večpomenskega gesla je razdeljeno na pomenske oddelke / zastar. prvi oddelek povesti prvo poglavje 3. skupina, enota navadno vojakov: v boju so sodelovali le majhni oddelki; poslati na pomoč dobro oborožen oddelek policistov; napad motoriziranih oddelkov / spopad z zaščitnim oddelkom / na igrišče je prikorakal prvi oddelek telovadcev / zasedbeni oddelki zasedbena vojska, armada ♦ voj. najmanjša vojaška enota 4. šol. skupnost učencev z enim razrednikom, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: šola ima le dva oddelka; razdeliti učence prvega razreda zaradi številnosti v več oddelkov / čisti oddelek v katerem so učenci enega razreda, letnika; kombinirani oddelek v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; razvojni oddelek za nadpovprečno ali podpovprečno razvite učence, v katerem je pouk prilagojen njihovim sposobnostim; oddelek s podaljšanim bivanjem v katerem so učenci določen čas pred poukom ali po njem ● zastar. posebni oddelek slovstva del ♪
  4.      oddélkoven  -vna -o prid. (ẹ̑) oddelčen: izkoriščenost oddelkovnih prostorov ♪
  5.      oddihávati se  -am se in oddihávati si -am si nedov. (ȃ) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: skoraj po vsakem stavku se je oddihaval 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: po vsaki vzpetini se je dolgo oddihaval // ekspr. počivati, odpočivati se: oddihavati se od dela; skoraj dve uri se je oddihaval ♪
  6.      oddrobentéti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] dov. (ẹ́ í) ekspr. oditi s kratkimi, hitrimi koraki; oddrobiti: oddrobentela je iz sobe; oddrobentel je za materjo ♪
  7.      oddrobíti  -ím dov., oddróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem odstraniti: oddrobiti pečat; kamenček se je oddrobil od zidu // redko rahlo odlomiti, odtrgati: oddrobiti kos kruha 2. oditi s kratkimi, hitrimi koraki: zavrtela se je na peti in oddrobila na vrt 3. prenehati živahno oglašati se s kratkimi glasovi: poslušal je škrjančka, dokler ni oddrobil / slavček je oddrobil svojo pesem // ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: oddrobila ji je vse novice in odšla oddrobljèn -êna -o: v žepu je tiščal oddrobljen kos kruha ♪
  8.      oddrobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. oditi s kratkimi, hitrimi koraki; oddrobiti: deček je oddrobnel za očetom / čreda je oddrobnela proti staji ♪
  9.      odebeléti  -ím dov. (ẹ́ í) redko odebeliti se: krave pri krmljenju s koruzo odebelijo / drevo odebeli / koža na podplatih odebeli odebelèl in odebelél -éla -o: odebelel človek ♪
  10.      odebelíti  -ím dov., odebélil (ȋ í) narediti (bolj) debelo: odebeliti bolnika z močno hrano / odebeliti dno posode odebelíti se postati (bolj) debel: ob taki hrani bi se vsakdo odebelil; zelo se odebeliti / korenje se je že odebelilo / koža na podplatih se odebeli odebeljèn -êna -o: odebeljen del, konec; zaradi vnetja odebeljeni prsti; odebeljena korenina ♪
  11.      oderúh  -a m (ū) nav. ekspr. kdor izkorišča, izrablja z zelo visokimi obrestmi, z zelo visoko ceno: izposojati si denar pri oderuhu; rešiti se iz rok oderuhov ♪
  12.      odgníti  -gníjem dov. (í ȋ) zaradi gnitja se odstraniti: korenine so odgnile ♪
  13.      odgojíti  -ím dov., odgójil (ȋ í) zastar. vzgojiti: dobro odgojiti otroke / hotel ga je odgojiti v koristnega člana človeške družbe odgojèn -êna -o: strogo odgojen ♪
  14.      odgrísti  -grízem dov. (í) z grizenjem odstraniti: miši so odgrizle korenine ∙ redko niso odnehali, dokler mu niso odgrizli zaslužka odjedli ♪
  15.      odhacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. okorno, težko oditi: starec je godrnjaje odhacal na vrt / medved je počasi odhacal nazaj v gozd ♪
  16.      odhajáč  -a m (á) ekspr. kdor odhaja z doma: pripraviti popotnico odhajaču / slišati je bilo korake odhajačev odhajajočih ♪
  17.      odirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. izkoriščevalec: to so sami odiralci delavcev ♪
  18.      odírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: odirati prašiča, zajca; vpil je, kakor bi ga živega odirali / odirati na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana 2. nav. ekspr. izkoriščati, izrabljati z zelo visokimi obrestmi, z zelo visoko ceno: strašno je odiral svoje dolžnike / odirati delavce izkoriščati, izrabljati ♪
  19.      odjékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. odmevati: glas odjeka od gor / koraki odjekajo po ulici / njegove trde besede so mu še dolgo odjekale v glavi ♪
  20.      odklobuštráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno oditi: dal si je kovček na ramo in odklobuštral po stopnicah // slabš. oditi: brez besede je odklobuštral mimo nje ♪
  21.      odkobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej // ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše ♪
  22.      odkópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odkop: a) odkopna dela pri arheoloških raziskavah / rekordni odkopni učinek pri tekmovanju / odkopni prostor ♦ mont. (odkopno) čelo; odkopno kladivo b) odkopna lokomotiva, proga ♪
  23.      odkŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) odlomiti, odtrgati kaj krhkega, lomljivega: odkrhniti kos krede; od skale se je odkrhnil drobec / odkrhniti koren; noht se je odkrhnil; odkrhniti si zob // ekspr. odlomiti, odtrgati: medved mu je odkrhnil čeljust; odkrhniti kos pečenke ● ekspr. odkrhniti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega odkŕhniti se nar. primorsko odhrkniti se: glasno se je odkrhnil in začel govoriti odkŕhnjen -a -o: odkrhnjen kip, noht; kamen, odkrhnjen od zidu; odkrhnjena veja ♪
  24.      odlíčen  -čna -o prid., odlíčnejši (í ȋ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: odličen papir; odličen zrak; odlične ceste; vreme je odlično / odlična hrana zelo okusna; izdatna, obilna; ima odlično srce zelo zdravo // ki v zelo veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: odličen oče je; odličen športnik; na treningu je bil odličen; odlična kuharica / odličen prevodnik toplote // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: odličen načrt; odlična zamisel / odličen začetek 2. ki glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo: plavalec je zmagal z odličnim časom; odlična kakovost materiala / avtomobil je v odličnem stanju / midva sva odlična prijatelja // velik, obilen: ima odlične dohodke; odlična letina / predstava je imela odličen obisk / kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem 3. ki prinaša velike ugodnosti, veliko veselje: odlična novica; odlično znamenje / film je doživel odlično kritiko zelo pozitivno, pohvalno // ki prinaša velike gmotne koristi: odličen poklic, položaj; sklenil je odlično kupčijo 4. s širokim pomenskim obsegom ki po pomembnosti, kakovosti presega stvari svoje vrste: postregli so mu z odličnimi vini / slika visi na odličnem mestu v sobi častnem, najbolj vidnem; mož odličnega vedenja uglajenega, izbranega / seznanil se je z nekaterimi odličnimi znanstveniki // ki ima visok družbeni položaj: soba za odlične goste / dekle iz odlične družine / stanuje v najodličnejšem predelu mesta ◊ šol. odlični uspeh uspeh s povprečno oceno odlično; odlična ocena najvišja pozitivna ocena odlíčno 1. prislov od odličen: odlično je opravil nalogo; odlično režiran film ♦ šol. fizika: odlično 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: odlično je, da si spet tu / kot vzklik režiser zaploska: odlično, odlično odlíčni -a -o sam.: odličnim ni treba delati sprejemnega izpita odličnim učencem; izdelati z odličnim z odličnim uspehom ♦ šol. dobiti odlično iz matematike najvišjo pozitivno oceno ♪
  25.      odlóčen  -čna -o prid., odlóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se hitro in nepopustljivo odloča: odločen človek; bila je zelo delavna in odločna // ki izraža močno voljo, nepopustljivost: odšel je z odločnimi koraki; oglasiti se z odločno besedo; mož odločnih potez na obrazu 2. publ. ki ne dopušča pomislekov, dvomov: gre za njihovo odločno izjavo / zavzeti odločno stališče / potreba po odločnem boju // ki ne dopušča ugovora, oporekanja: odločen ukaz; nujni so bili odločni ukrepi proti takim težnjam / vodil je odločno vojaško politiko 3. ekspr. (zelo) velik, pomemben: pričakovali so več odločnih sprememb / ta drama pomeni odločno stopnjo naprej / naletel je na odločen odpor velik, močen 4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ta slika kaže odločen preobrat k naturalizmu ● zastar. bili so za trdno odločni, da bodo šli na izlet odločeni odlóčno prisl.: odločno ukrepati, zahtevati; odločno ga je zavrnila; bili so odločno za ta predlog; obleka je odločno predraga; odločno premalo vas je ● ekspr. zima se je že odločno začela je že precej huda ♪

   2.297 2.322 2.347 2.372 2.397 2.422 2.447 2.472 2.497 2.522  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA