Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kor (201-225)
- korúzje -a s (ȗ) koruzna stebla, koruza: visoko koruzje ♪
- korúznica -e ž (ȗ) 1. koruzna slama: po njivi je ležala raztresena koruznica; obrali so koruzo in posekali koruznico 2. pog. priležnica: končno se bosta bajtar in njegova koruznica le vzela ♪
- korúznik -a m (ȗ) 1. pog. priležnik: bil je koruznik in pijanec 2. koruzni kruh: doma še koruznika niso imeli ♪
- korúzniški -a -o prid. (ȗ) pog. priležniški: tam je pravo koruzniško gnezdo / koruzniško življenje ♪
- korúzništvo -a s (ȗ) pog. priležništvo: to ni noben zakon, to je koruzništvo / živita v koruzništvu ♪
- koruznják -a m (á) 1. nar. vzhodno stavba za sušenje in hranjenje koruze: koruznjak je bil prazen; skril se je v koruznjak / nedaleč so stali trije koruznjaki koruze 2. star. koruzni kruh: otroci so jedli koruznjak ♪
- koruzovína -e ž (í) koruzna slama; koruznica: pokladati koruzovino; s koruzovino pokrit hlev ♪
- korvéta -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev: konvoj s korveto / kapetan korvete čin, za stopnjo višji od poročnika bojne ladje, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša vojna ladja, oborožena samo z eno baterijo ♪
- korvéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na korveto: korvetno spremstvo / korvetni kapetan kapetan korvete ♪
- korzár -ja m (á) nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje; gusar: njihovi korzarji so križarili vzdolž vseh obal ♪
- korzárski -a -o prid. (á) nekdaj gusarski: korzarska ladja / korzarski napadi ♪
- korzét -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo; steznik: doma je bila vedno brez korzeta; pretesen korzet ♪
- kórzo -a m (ọ̑) v nekaterih deželah 1. javni prostor, namenjen za sprehajanje: na korzu je igrala godba; razsvetljen korzo // ekspr. sprehajanje, sprehod: večerni korzo; bila je ura korza 2. tradicionalna prireditev, navadno s sprevodom okrašenih vozov: iti na korzo / cvetlični, pustni korzo ♪
- akorávno vez. (á) star. čeprav: nekaj zna, akoravno dosti ne ♪
- akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
- akórd 2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu ♪
- akordánt -a m (ā á) kdor oddaja delo na akord ♪
- akórden 1 -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord1: akordna glasbila ♪
- akórden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na akord2: akordna mezda; ugodne akordne postavke / akordno delo ♪
- akórdeon -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika ♪
- akordêr -ja m (ȇ) kdor dela na akord ♪
- akórdičen -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
- akórdika -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih ♪
- ántikorozíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji ♪
- ántikorozíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) metal. antikorozijski: antikorozivna barva / antikorozivna zaščita ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301