Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kor (151-175)



  1.      korjêra  -e ž () nar. primorsko avtobus: peljati se s korjero
  2.      kórm  -a m (ọ̄) zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani
  3.      kormóniš  -a m (ọ̑) pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): najprej je bil splavar, nato kormoniš
  4.      kormorán  -a m () nav. mn., zool. v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami, Phalacrocoracidae: veliki kormoran
  5.      kórner  -ja m (ọ́) šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kot: postavil se je v korner // kazenski strel s tega prostora: dosoditi korner 2. v kapitalistični ekonomiki nakup vsega blaga ali velikega dela blaga določene vrste z namenom, da se mu dvigne cena
  6.      kornét  -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet
  7.      kornjáča  -e ž (á) zool., navadno v zvezi grška kornjača v južni in jugovzhodni Evropi živeča želva z užitnim mesom, Testudo hermanni: ježi in kornjače
  8.      korobáč  -a m (á) biču podobna priprava iz spletenih šib, jermenov, vrvi za udarjanje: ošvrknil ga je s korobačem; usnjen korobač; šibe in korobači // redko bič: udariti konja s korobačem
  9.      korobáčiti  -im nedov.) ekspr., redko tepsti s korobačem: bičati in korobačiti
  10.      korodírati  -am nedov. in dov. () 1. kem. razpadati, razkrajati se zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: kovina korodira // preh. povzročati tak razpad, razkroj: fluorovodikova kislina korodira steklo; sulfatna raztopina korodira beton 2. geogr. povzročati razpad, razkroj zemeljske površine: voda korodira apnenec korodíran -a -o: korodirane stene jame
  11.      koromáč  -a m (á) nar. primorsko komarček: na pašniku je rasel koromač
  12.      Koromándija  -e ž (á) po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: vedno sanjajo o Koromandiji / babica jim je pripovedovala o Indiji Koromandiji
  13.      koróna  -e ž (ọ̑) 1. muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze: napisati korono nad noto 2. astr. plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor: kromosfera in korona
  14.      koronáren  -rna -o prid. () anat., navadno v zvezi koronarna arterija, žila arterija, žila, ki v obliki venca obdaja srce
  15.      koronárka  -e ž () med. koronarna arterija: zožitev koronark
  16.      koróščina  -e ž (ọ̑) koroško narečje: govori koroščino; posebnosti koroščine
  17.      korošíca  -e ž (í) nar. kar je po izvoru s Koroškega: med različnimi sekirami je imel tudi korošico / kadi pipo korošico
  18.      koróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Korošce ali Koroško: koroška dežela, zemlja / koroški plebiscit; koroška narečna skupina / prirediti koroško-primorski večer ♦ zgod. ustoličevanje koroškega vojvode
  19.      korotánski  -a -o prid. () star. koroški: korotanska zemlja
  20.      korozíja  -e ž () 1. kem. razpadanje, razkrajanje površine kovin zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: preprečiti korozijo; je odporen proti koroziji; zaščititi avtomobile pred korozijo / korozija kovin / korozija betona razpadanje, razjedanje betona zlasti zaradi vpliva sulfatne raztopine 2. geogr. razpadanje, razkrajanje zemeljske površine zaradi atmosferskih vplivov: korozija na krasu 3. med. počasno razpadanje, razkrajanje tkiva zaradi delovanja jedkih kemikalij ali vnetja: korozija sluznice prebavil
  21.      korozíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na korozijo: korozijska odpornost / korozijska zaščita / korozijska poškodba korozíjsko prisl.: korozijsko nastale jamice v steni
  22.      korozíven  -vna -o prid. () ki povzroča korozijo: korozivna kislina / korozivno delovanje
  23.      korporácija  -e ž (á) 1. v nekaterih državah gospodarska organizacija, sestavljena iz več istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolističnih ciljev: korporacija obvladuje trg / kapitalistične korporacije // gospodarska organizacija, ki temelji na skupnem delovanju delodajalcev in delojemalcev: ustanoviti korporacijo 2. publ. organizacija, združenje: te občine so bile med prvimi javnimi korporacijami / okrepitev mestnih korporacij / skupina je nastopila kot samostojna korporacija
  24.      korporacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na korporacija 1: korporacijski gozdovi / korporacijski sistem korporativni sistem; korporacijska država korporativna država
  25.      korporál  -a m () v nekaterih državah čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati v korporala

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA