Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kongres (40-64)


  1.      izrêči  -rêčem dov., izrêci izrecíte; izrékel izrêkla (é) 1. izraziti z govorjenjem: izreči kletev, psovko, šalo; žal mu je bilo za besede, ki jih je izrekel; v afektu, jezi izreči; v naglici izreči kaj nepremišljenega; komaj je izrekel misel, že so mu nasprotovali / star. marsikaj, kar je profesor izrekel, so že pozabili rekel, povedal 2. javno izraziti svoje misli: diskutanti so izrekli tehtne pomisleke k predlaganemu načrtu; pionirji so izrekli predsedniku dobrodošlico; izreči svoje mnenje o knjigi; izreči sodbo o čem // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izreči opomin, ukor; izreči komu priznanje; izreči sožalje; izreči zahvalo zahvaliti se / publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju 3. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi; izgovoriti: učenec je izrekel besedo z napačnim poudarkom; glasno, hitro, razločno izreči ● publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan; publ. udeleženci so se pohvalno izrekli o organizaciji kongresa so pohvalili organizacijo ◊ jur. izreči kazen sporočiti obtožencu, kakšno kazen mu je sodišče izbralo in odmerilo za storjeno kaznivo dejanje; izreči obsodbo, sodbo izrêči se javno izraziti svojo odločitev, navadno o pomembnem vprašanju: izreči se proti predlogu; volivci so se izrekli za republiko; pri štetju se je izrekel za Slovenca // javno izraziti svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju: komisija se mora o vsakem kandidatu posebej izreči izrékši in izrêkši zastar.: to izrekši, se je poslovil izrečèn -êna -o: izrečen sklep; razločno izrečena beseda; izrečena kazen; javno izrečeno mnenje; sam.: o tem problemu je bilo že veliko izrečenega ♪
  2.      izza  predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja za čim: luna vzhaja izza gore; vstati izza mize; voz pripelje izza ovinka / izza ograje se zasliši krik // knjiž., redko za izražanje položaja za čim; za: skrivati se izza vogla 2. raba peša za izražanje časovnega izhodišča v preteklosti; iz: znamenje izza turških časov; poznava se izza šolskih let / star. izza mlada iz zamlada; izza očetove smrti ni bil več doma od očetove smrti ∙ Tavčarjev roman Izza kongresa iz časov kongresa ♪
  3.      kandidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko // predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake ♪
  4.      karakterístika  -e ž (í) 1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije // publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa 2. dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / žarg. imeti dobro karakteristiko 3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami 4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti ◊ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma ♪
  5.      katéri 2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / raba peša on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki // raba peša za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo 2. v rodilniku za izražanje pripadnosti, lastnine: odbor, katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina 3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodale ● zastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi ♪
  6.      kirúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kirurge ali kirurgijo: kirurška odstranitev dela telesa / kirurški instrumenti; kirurške rokavice / kirurški poseg operacija / kirurški kongres; kirurško zborovanje / zdravi se na kirurškem oddelku; kirurška klinika ♦ med. kirurški nož; kirurška nit ♪
  7.      komintêrna  -e ž (ȇ) zgod., kratica Komunistična internacionala: kongres kominterne; odnos kominterne do nekaterih komunističnih partij ♪
  8.      komisíja  -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi za opravljanje posebnih nalog, izvoljena ali imenovana navadno za določen čas: komisija se sestane, zaseda; izvoliti, sestaviti komisijo / predlagali so ga v nadzorno komisijo / izpit opravlja pred komisijo; stalne in občasne komisije / publ. kongres dela v komisijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki / ocenjevalna, preiskovalna komisija; volilna komisija ki ji je poverjena skrb za organizacijo in pravilno izvedbo volitev; terminološka komisija; komisija za delovna razmerja; komisija za telesno kulturo ∙ pog. bolnik mora na komisijo na komisijski pregled; pog. sosed mu grozi s komisijo s komisijskim ogledom 2. ekon. komisijski posli: imeti dobiček od komisije 3. pog. komisijska trgovina: kolo je kupil v komisiji ♪
  9.      komunikácija  -e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji ♪
  10.      komuníst  -a m (ȋ) član komunistične organizacije: komunisti so imeli kongres; organizirano revolucionarno delo komunistov / Zveza komunistov Jugoslavije // pristaš komunizma: komunisti so imeli vedno več ugleda ♪
  11.      legát 1 -a m (ȃ) 1. rel. papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi: legat na evharističnem kongresu; sprejem legata / papežev legat 2. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah ♪
  12.      ljubljánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane ∙ šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan ♦ gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.: pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame ♪
  13.      mednároden  -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik ♪
  14.      memoriálen  -lna -o prid. (ȃ) publ. posvečen spominu na kaj; spominski: memorialna konferenca ob 30-letnici kongresa / pisateljevo rojstno hišo so preuredili v memorialni in etnografski spomenik ♪
  15.      mladínec  -nca m (ȋ) 1. član mladinske organizacije: progo so gradili mladinci; kongresa so se udeležili mladinci iz vse republike; v akciji sodelujejo pionirji in mladinci 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let: nastop članov in mladincev 3. publ. mladenič, fant: mladinci se želijo čimprej osamosvojiti ♪
  16.      moderátor  -ja m (ȃ) 1. kdor na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podaja glavno vsebino referatov ali vodi delo: bil je eden izmed moderatorjev; moderator kongresa // rad. napovedovalec, ki neposredno sodeluje v oddaji kot njen soustvarjalec: spreten moderator 2. fiz. snov, ki zavira hitrost nevtronov v jedrskem reaktorju ♪
  17.      muzikológ  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe: kongres muzikologov; skladatelj in muzikolog ♪
  18.      nakázati  tudi nakazáti -kážem dov. (á á á) 1. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš žiro račun 2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom 3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami ♦ lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta 4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge nakázan -a -o: v predavanju nakazane probleme so v debati podrobno obdelali; tretji korak je samo nakazan; prejeti nakazano vsoto denarja ♪
  19.      nalóga  tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom 1. kar mora kdo storiti, opravljati a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje sovražnika č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo // kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije ∙ publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje 2. pismeni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga // šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja ♪
  20.      nastanjeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. knjiž. kdor skrbi za nastanitev: nastanjevalci so imeli ob kongresu veliko dela 2. voj. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske: nastanjevalci so določali stanovanja; glavni nastanjevalec ♪
  21.      nastòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden // sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpiadi 2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji // nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave 3. navadno s prilastkom vedenje, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu 4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru ◊ jur. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge ♪
  22.      nastopíti  in nastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: nastopili so vsi učenci; na prireditvi so nastopili znani umetniki / nastopiti z vajami na orodju / pog. nastopiti na radiu, televiziji / nastopiti v vlogi Hamleta // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: naša reprezentanca bo nastopila na olimpiadi; nastopiti na festivalu zabavne glasbe / nastopiti za državno reprezentanco 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazati mnenje, stališče: nastopiti na kongresu; na volitvah je nastopilo več strank; nastopiti s svojimi predlogi; avtoritativno nastopiti / knjiž. nastopiti v obrambo domovine / nastopiti proti rasni diskriminaciji // v zvezi s kot opraviti kako funkcijo: nastopiti kot branilec, priča / ekspr. pred gosti je nastopila kot prava dama 3. nav. ekspr. izraža začenjanje a) obstajanja, stanja: po nekaj dneh je nastopila kriza; megla, odjuga nastopi / smrt je nastopila zaradi strela v sence / knjiž.: nastopili so deževni dnevi so se začeli; nastopila je noč znočilo se je; ni še nastopil pravi čas prišel b) z glagolskim samostalnikom opravljanja dela, dejavnosti: nastopiti službo; elipt. nastopil je prvega začel delati, hoditi v službo / nastopiti dopust / nastopiti delo / svojo umetniško pot je nastopil na podeželskem odru ● zastar. sin je nastopil gospodarstvo (po očetu) prevzel, nasledil; zastar. nastopil je šestnajsto leto stopil je v šestnajsto leto ◊ jur. nastopiti kazen; šol. nastopiti v razredu imeti nastop nastopívši zastar.: prvič nastopivši na odru, je doživel velik aplavz; nastopivši mraz je napravil veliko škode ♪
  23.      navézati  in navezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči // narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / redko navezati ladjo k obali privezati // alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala 2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase; navezali so jih nase s podkupninami; potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo; z leti se je navezal na zemljo // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj 3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov; misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval 4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike; navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore ● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidi navézan -a -o: navezani baloni; pes je navezan na dolg jermen; navezan na dom, zemljo; uporniki so bili navezani na preskrbo iz zraka; biti čustveno navezan na koga ♪
  24.      nèpovábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni povabljen: povabljeni in nepovabljeni udeleženci kongresa; sklenila je, da nepovabljena ne gre več v to hišo / ekspr. upam, da nisem nepovabljeni gost nezaželeni ♪
  25.      nevrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevrologe ali nevrologijo: nevrološke preiskave / nevrološka fiziologija / nevrološka klinika / nevrološki kongres ♪

   1 15 40 65 90 115  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA